Moč besed

Besedilo: Ana Jagodic Dolžan
Kategorija: Slovenija / torek, 2. januar 2024 / 09:56

Pri znamenitem britanskem slovarju Oxford so za besedo leta 2023 razglasili rizz. Gre za pogovorni izraz, razširjen predvsem med mlajšimi generacijami, tudi slovenskimi. Kombinacija štirih črk, ki naj bi izvirala iz besede karizma, opisuje stil, šarm, privlačnost, sposobnost spogledovanja, osvajanja, pritegnitve partnerja. V minulem letu se je uporaba slengovskega izraza močno povečala, družbena omrežja je preplavila, ko je priljubljeni igralec Tom Holland v enem izmed intervjujev dejal, da nima rizza. Kot so pojasnili v založbi Oxford University Press, zmagovalka izbora dokazuje, kako hitro lahko internet popularizira nove in neznane besede.

V Sloveniji bomo besedo leta (in kretnjo leta, ki jo izbira Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije) dobili devetega januarja. Do takrat lahko vsak izmed nas izrazi svoje mnenje o predlogih, ki so se uvrstili v ožji krog; glasovanje poteka na spletni strani beseda-leta.si.

K razmišljanju o besedah organizatorji izbora vabijo tudi z razglasitvijo pesmi leta, v kateri avtor uporabi vseh enajst finalistk za besedo leta. V letošnjem naboru so: bralna pismenost, draginja, gentrifikacija, nevihtna celica, nutrija, osebni zdravnik, štempljanje, ujma, UI kot kratica za umetno inteligenco, vojna in zal. Zadnja beseda je poizvedba z največjim prirastom na slovenskem spletnem jezikovnem portalu Fran v tem letu, so pojasnili na ZRC SAZU, kjer pripravljajo izbor besede, ki je posebej pomembna za iztekajoče se leto, ki najbolj zgovorno ilustrira dogajanje in spremembe v družbi. Najboljše kandidatke so besede, ki so nove ali pa so dobile nov pomen, pravijo.

Kot lahko razberemo s seznama predlogov, zmaga lahko tudi besedna zveza ali kratica, kar se je na primer zgodilo pred dvema letoma, ko je beseda leta postal PCT. Naziv novotvorjenka leta 2021 je dobil koronijec, letos je v tej kategoriji zmagala beseda strojetvor, ki pomeni stvaritev umetne inteligence.

Jezik je živ, zaradi družbenih in tehnoloških sprememb, stikov s tujimi jeziki in drugih vplivov se besedišče spreminja. Ne glede na to, koliko jih poznamo in uporabljamo, pa se zgodi, da ostanemo brez besed. In včasih jih tisoč ni dovolj. Dogaja se – slišati je bilo tudi na nekaterih decembrskih sejah občinskih svetov –, da besede vrejo iz ust, a govorci ne najdejo skupnega jezika.

Če se ne slišimo, besede težko padejo na plodna tla ... In še lahko nizamo misli, ki govorijo o moči besed in izzivih sporazumevanja. Z željo, da je valovi novosti, naglice, nestrpnosti in še česa ne odmaknejo iz naše zavesti, v zadnjo vrstico zapisujem zimzeleno modrost – lepa beseda lepo mesto najde.