Izzivi sodobnih migracij
Na okrogli mizi v Kranju so poudarili, da je treba migrante, ki prihajajo k nam iz povsem drugačnih okolij, takoj seznaniti tudi z našimi pravili in z njihovimi dolžnostmi, ne samo s pravicami.
Nada Šmid, ravnateljica SESGŠ Kranj, je med drugim opozorila, da se v Sloveniji v zadnjih dveh letih že srečujemo s težavo, ko je v razredu lahko več priseljenskih otrok kot slovenskih.
Kranj – V prostorih Mestne knjižnice Kranj se je pred dnevi ustavila potujoča razstava Zgodbe pozitivnih sprememb, ki jo je pripravila SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Z njo želijo javnost, predvsem mlade, seznaniti s slovenskim mednarodnim razvojnim sodelovanjem in humanitarno pomočjo. Ob tej priložnosti je potekala tudi okrogla miza o migracijah, ki so ji prisluhnili dijaki Srednje ekonomske, storitvene in gradbene šole (SESGŠ) Kranj.
Faila Pašić iz društva UP Jesenice je opozorila, da danes v Slovenijo prihajajo predvsem migranti iz centralne Afrike, Azije in Bližnjega vzhoda. Po njenih besedah je bistveno razumeti, iz kakšnih kultur prihajajo migranti in kaj so njihove vrednote, ter tudi, kako dojemajo našo kulturo in naše vrednote. »Ljudje, ki prihajajo k nam, Evropo dojemajo kot popolnoma svoboden prostor. Velike premike v glavah je treba narediti, tako pri nas kot pri njih,« je dejala in poudarila, da bi morala država te migrante že takoj ob prihodu v Slovenijo seznaniti z našimi zakoni, pravili in kulturnimi običaji pa tudi z njihovimi odgovornostmi in dolžnostmi do nove države, ne le z njihovimi pravicami.
Nada Šmid, ravnateljica SESGŠ Kranj, je med drugim opozorila, da se v Sloveniji v zadnjih dveh letih že srečujemo s težavo, ko je v razredu lahko več priseljenskih otrok kot slovenskih. Poudarila je, da so se zlasti v Kranju in v nekaterih drugih mestih že začele pojavljati večje zaprte povezane skupnosti priseljencev, ki živijo po svojih pravilih in se ne želijo prilagajati družbi, v katero so prišli, kar povzroča dodaten pritisk na šolski sistem. »Znova smo pri vprašanju, kako preseči nestrpnost, ki se zaradi tega poraja, kako pomagati in otroke priseljencev opolnomočiti, da bodo dosegli tisto, kar si, upamo, tudi želijo. Torej doseči poklic, postati samostojen in pridobiti toliko znanja slovenskega jezika, da so lahko suvereni v nadaljnjem življenju in da tudi vračajo družbi.« Kot je dejala, pri dijakih priseljencih, ki si zadajo cilj pridobiti izobrazbo, stvari sčasoma stečejo, večja težava pa predstavljajo otroci ekonomskih migrantov, ki so v Sloveniji samo prehodno, saj je njihov cilj odhod naprej v Evropo. »Pri teh priseljencih pa težko govorimo o vključevanju in proaktivnosti.«
Albin Keuc z Direktorata za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve pa je pojasnil, da Slovenija s podpiranjem nevladnih organizacij pri izvajanju mednarodnih projektov želi predvsem pomagati revnim državam, da bi se njihovi prebivalci lahko doma izobraževali in bolje živeli, posledično pa jim zaradi ekonomskih težav ne bi bilo treba emigrirati.