Prostovoljstvo je zadovoljstvo
V Medgeneracijskem centru Naklo je v sredo potekalo srečanje nakelskih prostovoljk, ki svoj prosti čas namenjajo skupnosti in solidarnosti.
»Skoraj vsak dan obiskujem tudi ljudi v Domu starejših občanov v Naklem in vedno, ko jih zapuščam, imam tak dober občutek.«
Naklo – Kot je pojasnila Magda Slapar, vodja članic Društva upokojencev Naklo, ki delujejo v skupini Starejši za starejše, in obenem koordinatorica projekta Starejši za starejše za Gorenjsko, se vsako leto ob zaključku koledarskega leta zberejo in delijo svoje izkušnje.
»Prostovoljke svoje delo čez celotno leto opravljajo brez kakršnihkoli zahtev, brezplačno, in pomembno se nam zdi, da jim nekaj povrnemo, jih pogostimo in jim damo vedeti, da so dobre in pomembne. Vedno pravim, da so zlate punce. Projekt Starejši za starejše je zelo uspešen, letno vsi prostovoljci na Gorenjskem obiščemo okoli 11 tisoč ljudi, jim pomagamo in stojimo ob strani. V našem društvu je 19 prostovoljk in zelo smo povezani,« je pojasnila in dodala, da pa je po vaseh vseeno lažje opravljati to delo, saj se ljudje med seboj poznajo. Srečanja za prostovoljke predstavljajo predvsem potrditev njihovega dobrega dela, izmenjavo izkušenj in priložnost za druženje.
Dogodek je z zvoki citer olepšala tudi prostovoljka Marta Zdjelar iz Zadrage. »Prostovoljstvo je tudi zadovoljstvo. Sama to poslanstvo opravljam od leta 2017, ko sem se upokojila, imela več časa in ga želela koristno porabiti. Včasih je težko, kdaj me ljudje tudi zjezijo, saj si ne priznajo, da potrebujejo pomoč. Zdi se mi, da se zavedanje o pomenu prostovoljstva veča, vseeno pa bi morali bolj spodbuditi tudi mlade,« je dejala.
Jekla Štefanec iz Nakla je prostovoljka že približno 15 let. »Prostovoljka sem postala, saj sem sprva skrbela za očeta, nato za mamo in potem še za moža. To ti nekako pride v kri. Skoraj vsak dan obiskujem tudi ljudi v Domu starejših občanov v Naklem in vedno, ko jih zapuščam, imam tak dober občutek. Včasih je dovolj le pogled, nasmeh, stisk roke,« je pojasnila in dodala še, da ji prostovoljstvo daje mirnost, lepe zgodbe pa jo še dodatno izpopolnjujejo. »Bilo je veliko zgodb, tudi zlorab, so pa tudi tiste lepe. Obiskujem gospo z demenco in vsakič, ko poje, me vpraša: 'Natakarica, koliko vam dolgujem?' Večkrat se potem pošalim, da je že včeraj plačala še za danes,« je povedala v smehu in poudarila, da pa na žalost res pogrešajo mlajšo generacijo.