Telovadijo že pol stoletja
V telovadnici kranjske tekstilne šole so se pred petdesetimi leti zbrali nad športom navdušeni fantje, ki so ob četrtkih redno telovadili, to tradicijo pa so ohranili vse do danes.
Kranj – Kljub tradiciji, da se na telovadbi redno dobivajo ob četrtkih, se je v petdesetih letih marsikaj spremenilo. Telovadnico na tekstilni šoli so vmes zamenjali za telovadnico na nekdanji ekonomski šoli, zdaj Osnovni šoli Janeza Puharja. Seveda so nekdanji mladi fantje postali zreli možje, vmes pa so pridobili in tudi izgubili kar nekaj članov. Toda tisti, ki vztrajajo, vsak teden komaj čakajo na četrtkovo telovadbo.
Najprej zapojejo, nato se ogrejejo, opravijo vaje, na koncu igrajo odbojko. »Telovadba se je začela na pobudo takratnega sindikata Zdravstvenega doma Kranj, katerega predsednik je bil pokojni Peter Ribnikar. Pridružil se je tudi sindikat na tekstilni šoli in v letih, ko se nas je v telovadnici zbiralo največ, nas je bilo med 27 in trideset. Zdaj nas v telovadnico redno prihaja le še okrog deset. Seveda se naša telovadba razlikuje od tiste pred leti, saj smo bili včasih mladi in precej bolj poskočni. Po ogrevanju in vajah smo vsa leta igrali nogomet, zdaj igramo odbojko. Ostaja pa navada, da po telovadbi vedno gremo prav vsi skupaj v gostilno. Najprej je bila to gostilna Arvaj, zdaj je brunarica na Kokrici,« je povedal Božo Markun, ki ima tako kot vsi drugi na leta druženja veliko lepih spominov.
»Če kdo od članov ni prišel na telovadbo, se je dostikrat zgodilo, da smo ga šli iskat ali obiskat v poznih nočnih urah,« pravi Božo Markun, ki se spominja številnih dogodivščin, ko so skupaj tudi kakšno ušpičili. Prav tako so pripravljali izlete, ko so medse povabili tudi družinske člane.
Obiskovali so tudi člane skupine, ki so zboleli, kar nekaj so jih že pospremili na zadnji poti. Novih članov skorajda nimajo, najmlajši je star 73 let, najstarejši med vsem pa je Boris Pertot. »Vedno sem bil aktiven, šport sem imel rad že od malega. Ko sem prišel v to skupino, je bil naš vodja profesor telovadbe Polde Hribar, ki pa je letos pri 99 letih umrl. Zadnja leta je naš vaditelj Andrej Slavec,« je povedal Boris Pertot, ki pri 93 letih še redno prihaja na vadbo.
»Vrsto let sem živel v Švici in vsa leta sem bil tam pri telovadnem društvu. Ko sem se vrnil v Kranj, sem se pridružil tej skupini. Telovadba mi veliko pomeni, saj z redno rekreacijo ohranjam telesno kondicijo. Prav tako je pomembno tudi druženje, saj so teme pogovorov zelo raznolike,« pravi v. d. predsednika kranjskih rekreativcev Janez Grašič in dodaja, da se že pripravljajo na prav posebno druženje, ki bo ob 50-letnici telovadbe naslednji četrtek v Brunarici Štern na Kokrici.