Veliko sekali zaradi ujm in lubadarja

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / četrtek, 14. december 2023 / 08:01

Lastniki gozdov v gozdnogospodarskih enotah Besnica in Selca so v minulih desetih letih sekali manj, kot bi lahko glede na gozdnogospodarski načrt, pri tem pa so kar šestinštirideset odstotkov drevja posekali zaradi ujm in lubadarja.

Besnica, Selca – V kranjski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije so pripravili osnutka gozdnogospodarskih načrtov za gozdnogospodarski enoti Besnica in Selca za desetletno obdobje 2023–2032. Načrta sta že od petka dalje javno razgrnjena – za enoto Besnico na sedežu krajevne enote v Kranju, za enoto Selca pa v revirni pisarni v Škofji Loki, in sicer do 21. decembra vsak delovni dan od 7. do 9. ure. Načrta si je možno ogledati tudi na osrednjem spletnem portalu državne uprave. Lastniki gozdov in drugi zainteresirani lahko v času javne razgrnitve dajo pripombe na načrt, to pa lahko storijo tudi na javni obravnavi, ki bo za načrt Besnica v torek, 19. decembra, ob 16. uri v gasilskem domu v Besnici in za načrt Selca v četrtek, 21. decembra, ob 16. uri v zadružnem domu na Bukovici.

Največji problemi v ravninskih gozdovih

Gozdnogospodarska enota Besnica se razprostira na območju od Sorškega polja preko besniške doline do platoja Jelovica. Obsega 8151 hektarjev, od tega je 4900 hektarjev oziroma 60 odstotkov gozdov. Približno tretjina gozdov je na območju Nature 2000. Skoraj 97 odstotkov gozdov je v zasebni lasti. Razdrobljenost je velika, povprečna posest meri dva hektarja. Kar 70 odstotkov lastnikov ima do enega hektarja veliko posest in skupno v lasti vsega osem odstotkov gozdov. Štirinajst odstotkov gozdov še ni zadosti odprtih za gospodarjenje. V minulem desetletnem obdobju v enoti ni bila zgrajena nobena nova gozdna cesta, v gradnji pa je 1,4 kilometra nove ceste, ki v dolžini 576 metrov sega tudi v sosednjo enoto Selca in jo bodo končali v letu 2025. Lesna zaloga se je v desetletju zaradi ujm in lubadarja znižala s 315 na 298 »kubikov«, letni prirastek pa znaša 7,3 kubičnega metra na hektar in je enak kot v prejšnjem desetletnem obdobju. V obdobju 2013–2022 so gospodarjenje z gozdovi zaznamovale pogoste naravne ujme in posledično čezmerna razmnožitev lubadarja, pri tem pa so bili problemi hujši v ravninskih gozdovih. Lastniki bi glede na načrt lahko v desetih letih posekali 335 tisoč kubičnih metrov drevja, a so ga le 255 tisoč »kubikov«, od tega več kot dve petini zaradi varstveno sanacijskih ukrepov. Z novim načrtom zmanjšujejo možni posek na 319.800 »kubikov«, pri tem pa povečujejo posek iglavcev, saj želijo doseči bolj naravno sestavo drevesnih vrst. Pomembne spremembe so se zgodile že v minulem desetletnem obdobju, ko se je delež smreke v lesni zalogi zmanjšal s 44 na 39 odstotkov, temu primerno pa se je zvišal delež bukve ter plemenitih in trdih listavcev.

Kot pravi načrtovalka Vanja Primožič, sicer vodja odseka za načrtovanje razvoja gozdov, so v enoti Besnica glavni razvojni problemi stabilnost sestojev in spremenjena drevesna sestava, nezadostna odprtost posameznih predelov, razdrobljenost posesti, majhnost parcel ter različne oblike rekreacije in nabiralništva, ki so v nekaterih predelih v konfliktu z ekološkimi in proizvodnimi funkcijami. V najbolj poškodovanih gozdovih na Sorškem polju so problem tudi meje med parcelami, kar je posledica poseka mejnih dreves in bujnega razraščanja mladega drevja.

Delež smreke se zmanjšuje

Gozdnogospodarska enota Selca zajema del Škofjeloškega hribovja (spodnji del Selške doline) in skrajni rob Jelovice. Obsega 5809 hektarjev, od tega 4148 hektarjev ali nekaj več kot 71 odstotkov površine zasedajo gozdovi. Skoraj vsi so v zasebni lasti, povprečna zasebna posest meri 4,5 hektarja – tudi na račun celkov – revirju Luša. Kar 72 odstotkov gozdov je v lasti lastnikov, ki imajo več kot deset hektarjev veliko posest. Gostota gozdnih cest in vlak že zagotavlja normalno gospodarjenje na 90 odstotkih površine gozdov. V minulem desetletnem obdobju lastniki niso zgradili nobene nove gozdne ceste, zgradili in posodobili pa so 61 kilometrov vlak. Lesna zaloga se je v desetletju zvišala s 373 na 395 kubičnih metrov na hektar, letni prirastek pa je znašal 8,4 »kubika« na hektar in je ostal na ravni prejšnjega načrta. Delež smreke v lesni zalogi se je v desetletnem obdobju znižal s 60 na 56 odstotkov, temu primerno pa se je zvišal delež bukve, jelke in plemenitih listavcev. Lastniki bi glede na načrt lahko v minulih desetih letih posekali 318 tisoč kubičnih metrov, dejansko so le nekaj več kot 220 tisoč »kubikov«, pri tem pa so več kot polovico poseka predstavljale varstveno sanacijske sečnje. Z novim načrtom zvišujejo možni posek na 332 tisoč kubičnih metrov, pri tem pa je cilj še zmanjšati delež smreke.

In kaj so glavni razvojni problemi v enoti? Načrtovalec Domen Oven, sicer svetovalec v odseku za načrtovanje razvoja gozdov, v ospredje postavlja spremenjenost drevesne sestave, ki negativno vpliva na odpornost gozdov, visok delež sanitarnih sečenj, ki otežuje usmerjeno gojenje gozdov, velik delež objedenosti mladih drevesc, kar otežuje predvsem razvoj jelke in plemenitih listavcev, ter nizek interes lastnikov za izvedbo negovalnih del, kar je posledica sistema (so)financiranja vlaganj v gozdove in deloma tudi razdrobljenosti gozdne posesti.