Tretji polčas

<p>Tretji polčas – naslednjič!</p>

V prvem polčasu posvečamo pozornost, energijo in čas preživetju. Borimo se za izobrazbo, službe, stanovanja, denar, vzgajamo po svojih močeh in znanju, trudimo se otrokom omogočiti lažje življenje. Precej časa namenjamo okolici – primerjamo se z drugimi, ocenjujemo sebe glede na druge, se jezimo na krivične družbene razmere, opazujemo ljudi, ki so uspeli, oziroma smo kar nevoščljivi ljudem, ki jim gre po našem mnenju bolje in lažje v življenju kot nam. Življenje podarjamo denarju, karieri, premoženju, in to celo na račun svojega zdravja. V prvem polčasu se začnemo ukvarjati z lastno zgodovino (ali pa se je zavestno otepamo), z okoliščinami, ko smo bili majhni, poizkušamo razumeti, zakaj pri nas doma ni bilo ravno idealno. Razumevanje in ozaveščanje preteklosti nam pomaga dojeti naše trenutno stanje. Bolj ko si upamo priznati lastno zgodovino, bolj ko jo želimo izgovoriti, prej in lažje bomo vstopili v drugi polčas.

V drugem polčasu sprejmemo, kar nam je bilo dano, in poizkušamo živeti v sedanjosti. Da smo res nekaj naredili na sebi, vidimo tako, da opazujemo sebe. Ali sem še vedno pretežno nezadovoljen zaradi kdo ve katerega razloga, ali se še vedno jezim na krute razmere revščine, ali še vedno stresam jezo in nejevoljo na veliko ljudi okoli sebe, ali še vedno krivim druge za svoje težave. Pogoj za lažje dihanje v drugem polčasu je sprejetje odgovornosti. Sam sem odgovoren zase. Pozabim (oziroma čustveno predelam) stavke, da iz mene nič ne bo, da sem nesposoben, da sem grda, da vedno vse zamočim, da sem od nekdaj bil problem v naši družini … Ne grem se več vaše igre. Izstopim iz vloge žrtve, kjer se nič ne da narediti. Pogledam se v ogledalo in si rečem: »Zgoraj imam glavo in zdrave možgane, imam dve zdravi roki in nogi, da grem tja, kamor se odločim iti.« Postavim si vizijo sebe, najinega zakona in naše družine za naslednjih deset let. Odgovoren sem za svoje odločitve, ne izgovarjam se več na preteklost in strumno zakorakam z delom proti svojim željam. Bolj malo se obremenjujem, kako me vidi okolica. V drugem polčasu sem odgovoren za postavljanje meja ljudem, ki me ovirajo, ogrožajo na moji/najini poti – ljudem, ki me ne spoštujejo, hkrati pa sem do njih prijazen, kajti v njihovi razbolelosti si težko priznajo, da je možna druga pot kot prvi polčas. Zadnji del drugega polčasa je navdušujoč, kajti stopati po lastni poti je čudovito. Svoboda v odločitvah, moč v odgovornosti in veselje ob rezultatih. Hkrati začnemo s sočutjem gledati na ljudi, ki ostajajo v prvem polčasu. Vendar to je njihova odločitev! Več časa namenjamo odnosom, saj vidimo, da zdravi odnosi povečujejo našo srečo. V odnosih živimo vsak dan in sami si jih lahko ustvarjamo. Iz nemirnih odnosov lahko stopimo v mirne odnose.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ...&nbsp;

GG Plus / sobota, 4. maj 2019 / 19:02

Gora ni nora, mi pa tudi ne

Kamničan France Malešič – priznani zdravnik, gorski reševalec, publicist in urednik – je pred dnevi predstavil svojo novo knjigo, ki pa je povsem drugačna od vseh, ki smo jih od njega vajeni. Zbral in...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / sreda, 14. september 2011 / 07:00

Obvoznica, igrišča odpadki

Prebivalci Blejske Dobrave pravijo, da potrebujejo obvoznico mimo Lipc, da je premalo otroških igrišč, biološke odpadke bodo pa kompostirali sami.

Zanimivosti / sreda, 14. september 2011 / 07:00

Zvesti Gorenjskemu glasu

Marija (76) in Filip Urh (80) sta doma v lepo urejeni hiši v predelu Radovljice, ki je malo odmaknjen od strnjenega dela naselja. Filip, ki je bil rojen pod Rati...

Gospodarstvo / sreda, 14. september 2011 / 07:00

Siliranje koruze

Kranj - "Zelo važno je, da koruzo siliramo, ko je ravno prav zrela. Celotna rastlina naj vsebuje še 33 do 35 odstotkov vlage. Če je prezrela oz. presuha, se težje tlači, že na stoje...

Nasveti / sreda, 14. september 2011 / 07:00

Priprava orodja (4)

Ob koncu vojne, leta 1918, pa je med vojaško zapuščino, ki je ležala vsepovsod ob cestah, tedaj 14-letni Francelj našel pod savskim mostom v Kranju »meh«, prenosljivo kovaško napravo, na kateri s...

GG Plus / sreda, 14. september 2011 / 07:00

Bosonogi biatlonec

Športnik iz Ihana se je tega nenavadnega dogodka nameraval udeležiti že lani, a termin zanj ni bil ugoden. Tokrat je vendarle šlo. »Odločitev o tem, da grem zraven, je padla že zgolj...