Slovesnost na Goreljku
Na Goreljku na Pokljuki je potekala spominska slovesnost ob osemdeseti obletnici boja tretjega bataljona Prešernove brigade.
»Imamo svojo državo, naša skupna odgovornost pa je skrb za ohranjanje slovenske narodne zavesti. Pri tem mora veliko vlogo igrati tudi krepitev odnosa do slovenskih državnih simbolov – grba, zastave in himne.«
Goreljek – »Prav je, da vsako leto vsaj na ta dan obudimo spomin na vse padle in preživele borce, ki so z željo po svobodi in boljšem jutri branili slovenski narod pred premočnim okupatorjem. Še posebno letos, ko mineva že osemdeset let od tega tragičnega dogodka,« so poudarili organizatorji prireditve iz Združenja borcev za vrednote NOB Radovljica in Odbora Prešernove brigade. »Lahko smo ponosni nanje in lahko smo jim nadvse hvaležni, saj svobodo in boljši jutri prav zaradi njih uživamo že toliko let.«
Slavnostni govornik na prireditvi je bil letos generalmajor Slovenske vojske Andrej Osterman.
»Spominska slovesnost je tudi priložnost za krepitev naše narodne zavesti in domoljubja,« je poudaril Osterman. »Slovenski narod ima bogato zgodovino, v kateri se je moral velikokrat dokazati. Tako med prvo in drugo svetovno vojno kot v vojni za Slovenijo leta 1991. V vseh so številni darovali svoja življenja, kar je največ, kar lahko nekdo daruje – in zato jim moramo biti vedno hvaležni.«
Kot je poudaril, so nam prav nenehno dokazovanje, vztrajnost in odločnost v prelomnih trenutkih omogočili, da danes živimo svobodno. »Imamo svojo državo, naša skupna odgovornost pa je skrb za ohranjanje slovenske narodne zavesti. Pri tem mora veliko vlogo igrati tudi krepitev odnosa do slovenskih državnih simbolov – grba, zastave in himne, ki označujejo tako obstoj naše domovine kot pripadnost njej,« je zbrane na Goreljku nagovoril Osterman.
»Upor proti okupatorju je bil odločno dejanje slovenskega naroda, ki se je zavedal, da se mora za svoj obstoj na domači, slovenski zemlji braniti tudi z orožjem,« je še poudaril. »Zavedati pa se moramo, da se ne bi mogli braniti in zmagati niti v narodnoosvobodilnem boju niti v vojni za Slovenijo, če se v zgodovinsko prelomnih trenutkih ne bi pravočasno pripravili in zbrali dovolj potrebne enotnosti. Za narodni napredek so potrebni vizija, enotnost in volja, vztrajnost, odrekanje in žal včasih tudi žrtve. Vse to je slovenski narod zmogel v svojih prelomnih zgodovinskih trenutkih. Ponosni moramo biti tudi na slovensko vojsko, ki ohranja sporočilo domoljubja in prispeva k ohranjanju miru v svetu. Če se bomo vsi skupaj dovolj zavedali, kako pomembno je domoljubje, in ga tudi gojili, se nam ni treba bati za slovensko prihodnost. Naša zaveza mora biti tudi, da ne pozabimo vseh pogumnih hčera in sinov slovenskega naroda, ki so si stoletja prizadevali in se bojevali za obstoj naroda in tudi samostojno Slovenijo.«
Slovesnost je bila tradicionalno na mestu boja – pri spomeniku na Goreljku v bližini hotela na Pokljuki, pripravili pa so jo v spomin na borce, ki so izgubili življenje v boju. Najmlajši od 79 borcev je bil star komaj 16 let, najstarejši 41, med padlimi sta bili dve partizanki. Borce, nastanjene v praznem Lovčevem hotelu, je 15. decembra 1943 napadla nemška vojska. Slabo zavarovani bataljon je bil obkoljen in poražen po večurnem ostrem boju, ki je ponehal šele, ko je požar skoraj popolnoma uničil stavbo hotela. Poleg štaba bataljona so se rešili le nekateri posamezniki, ki se jim je uspelo prebiti iz obkolitve.