Državi manjka vizija
»Glavna pomanjkljivost naše države je, da ji manjka vizija, kaj želimo doseči,« je na 18. Vrhu slovenskega gospodarstva poudaril predsednik GZS Tibor Šimonka. Gospodarstvo si želi stabilno, predvidljivo in predvsem konkurenčno poslovno okolje.
V Sloveniji bi morali letno usposobiti okoli šest tisoč strokovnjakov informacijske in komunikacijske tehnologije, a jih le okrog 2500.
Tibor Šimonka: »Naša vizija je pametna Slovenija. Majhna, pa vendar ambiciozna, samozavestna, urejena in uglašena.«
Vesna Nahtigal: »Slovenija potrebuje strateške cilje, kje želimo biti na lestvici mednarodne konkurenčnosti, inovativnosti in razvoja.«
Ljubljana – 18. Vrh slovenskega gospodarstva, ki je v sredo pod geslom Uglašeni v razvoju potekal na Brdu pri Kranju, je znova ponudil priložnost za izmenjavo mnenj in dialog med gospodarstveniki in predstavniki oblasti.
»Ne bom skrival razočaranja, da se pogosto zdi, kot da v gospodarstvu nimamo pravega sogovornika na strani vlade … Za razliko od politike ima gospodarstvo že vsa leta isto agendo: stabilno, predvidljivo in predvsem konkurenčno poslovno okolje. To je osnovni minimum, če želimo pritegniti investicije; če želimo podjetja ohraniti v Sloveniji, pa to ni dovolj,« je bil kritičen Tibor Šimonka, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, ki je organizirala dogodek. Kot je dodal, so ustvarjalnost, inovativnost in prebojnost dosegljive le, če se rešijo regulatornega in davčnega balasta. Poudaril je, da želijo tekmovati z najbolj razvitimi, zato pa potrebujejo več znanja, raziskav in razvoja. Zavzel se je tudi za razbremenitev plač. Trdno je prepričan tudi, da potrebujemo nov družbeni konsenz. »Glavna pomanjkljivost naše države je, da ji manjka vizija, kaj želimo doseči,« je poudaril. »Naša vizija je pametna Slovenija. Majhna, pa vendar ambiciozna, samozavestna, urejena in uglašena.«
Golob: davčna reforma in debirokratizacija
Predsednik vlade dr. Robert Golob je poudaril, da se je država v zadnjem obdobju ukvarjala z nestabilnim okoljem. Opravka smo imeli z energetsko krizo, ki jo je vlada blažila z milijardo evrov iz državnega proračuna. S krizo je povezana visoka inflacija in z njo socialna kriza, ki so jo blažili z višjo minimalno plačo in socialnimi transferji. Tretja kriza pa je podnebna, ki jo je Slovenija avgusta občutila v obliki hudih poplav. Zaradi investicije v geostrateški položaj Slovenije je po Golobovih besedah Slovenija za odpravo posledic naravne nesreče pridobila »daleč največji delež sredstev v primerjavi s komerkoli doslej«.
Zagotavljanje stabilnosti ni dovolj, je dejal premier. Vlada tako želi zato bistveno skrajšati čakanje na pridobivanje delovnih dovoljenj za tuje delavce, ki jih ob pomanjkanju domače delovne sile išče gospodarstvo. Za raziskave, znanost in razvoj pa bo letos namenila 410 milijonov, prihodnje leto pa 530 milijonov evrov, sredstva pa se bodo povečevala tudi v letu 2025. »Nikoli doslej ni bilo toliko sredstev namenjenih za raziskave, znanost in razvoj,« je dejal.
»Razumem, da uglašenost pomeni dialog in da je ta v zadnjega pol leta nekoliko zastal,« je še povedal Golob in se zavezal, da se bodo predstavniki vlade najmanj enkrat mesečno sestajali z gospodarstveniki in iskali rešitve za zmanjševanje birokracije, v zvezi s tem je še posebno poudaril zakon o evidentiranju delovnega časa. Zavezal pa se je tudi, da bodo do konca četrtletja prišli do izhodišč za davčno reformo, »da bomo lahko ustvarili več«. Hkrati pa se je zavzel tudi za socialni dialog, kar »pomeni dialog enakopravnih in ne prevlado katerekoli strani.«
Padec v povprečje
Položaj Slovenije je skozi številke ponazorila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. Slovenija je po svetovnem inovacijskem indeksu od najboljše uvrstitve leta 2012 na lestvici padla za sedem mest in je trenutno na 33. mestu. Prav tako je po poročilu digitalnega desetletja v nekaterih elementih nazadovala, med drugim po deležu strokovnjakov IKT v celotnem številu zaposlenih. V Sloveniji bi morali letno usposobiti okoli šest tisoč strokovnjakov informacijske in komunikacijske tehnologije, a jih le okrog 2500. Koncept zelenega vključuje spodbujanje zelenih tehnologij, ekoloških izdelkov in storitev ter zmanjševanje ogljičnega odtisa. Pa vendar moramo pri tem paziti, da gospodarstva ne zadušimo. »Če slovenske industrije ne bomo zaščitili pred umazano in ceneno konkurenco iz tujine, če ji ne bomo zagotovili dolgoročno stabilnih in cenovno konkurenčnih virov energije, se lahko od nje poslovimo. Zato smo na GZS tako neizprosni, ko gre za vsebino Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta,« je še dodala.
Kaj pravijo nekdanji premierji
Svoj pogled na vodenje države so podali tudi nekateri nekdanji predsedniki vlad. Lojze Peterle je tako poudaril, da mora država pustiti gospodarstvu dihati. Dr. Miro Cerar meni, da za gospodarstvo ni dobro, če vlada stalno spreminja svoja stališča. »Če mu ne more ugoditi v njihovih zahtevah, ga mora vsaj pustiti pri miru,« je dejal. Alenka Bratušek je poudarila odgovorno javnofinančno politiko, ki je eden od temeljev za dobro poslovno okolje. Janez Janša je gospodarstvo poudaril kot enega od stebrov stabilnosti. Gospodarstvo vidi kot močan faktor vpliva, ki pa ima šibek glas. Dr. Anton Rop pa je dejal, da mora vlada zagristi v kisla jabolka in se lotiti reform, med katerimi sta tako pokojninska kot zdravstvena.
»Slovenija potrebuje strateške cilje, kje želimo biti na lestvici mednarodne konkurenčnosti, inovativnosti in razvoja. Ko bomo to razčistili, bomo lažje določili korake in ukrepe. Verjamem, da to zmoremo, ampak za to potrebujemo čim širši družbeni konsenz,« je dogodek sklenila generalna direktorica Vesna Nahtigal. Med tremi ključnimi ukrepi za razvoj so: zagotovitev energetske samozadostnosti, če želimo zeleni prehod in trajnostni razvoj; doseči 2,8 odstotka BDP za raziskave, razvoj in inovacije ter razbremenitev gospodarstva.