Toxic
»Dear Reader, danes je enajsti oktober, stara sem 36 let in pol in v vsaki drugi zgodbi bi bila villain. To pa zato, ker sem zdaj toliko stara, da so ženske v vseh pravljicah, pogosto pa ta odlični trop vztraja tudi v artu za odrasle (in v življenju), ali mame (včasih mrtve mame) ali pa villains. (V družbeno kategorijo villains spadajo tudi norice in karieristke. Jaz nisem nič od tega. In malo oboje.) Zdaj sem toliko stara, da veliko bolje razumem zlobno kraljico kot Sneguljčico, veliko bolje razumem Meredith Blake kot dvojčici Hallie in Annie Parker, bolje razumem Maleficent kot Trnuljčico in bolje razumem vse zlobne mačehe kot vse dekliške protagonistke, čeprav sem se slednjih dolgo oklepala. Ženske, ki so mi bile predstavljene kot villains, se mi niti slučajno ne zdijo več to: zlo prihaja od čisto drugje. To je en razlog, zakaj bi bila v vsaki zgodbi, razen v svoji, villain. V vsaki, razen v svoji? Seveda tudi v svoji. Drugi razlog je oseben: sama sebi sem velika antagonistka in v meni je želja po samouničevanju prisotna prav tako kot samoohranitveni nagon. To se mi zdi nekaj normalnega. Tretji razlog je v moji estetiki, ki je od vedno v preseku klišejsko ženskega in zelo morbidnega. Moj osebni okus, afiniteta do pokopališč in do smeti in do črne luknje v človeku, je ljudem pogosto odvraten. (Odvratna pa jim je tudi ljubezen do roza.) Prisežem, da sem si uvodni stavek v vsaki drugi zgodbi bi bila villain za TOXIC zapisala, še preden je Taylor Swift 21. oktobra 2022 izdala album Midnights in z njim komad Anti-Hero, v katerem jasno pove: It's me, hi, I'm the problem, it's me.« (str. 8–9)
Gornji odlomek je z začetka te knjige, ki je precej drugačna (blago rečeno) od običajnih. Običajni bralec se bo namrščil že ob besedi »villain«? Kaj pomeni? Nekaj takega kot zloben, zlobnež, »bad guy«. Včasih bi rekli čarovnica. Ali pa, da je grozna. »X je pred kratkim rekla: ti rada seciraš grozo. V Toxic imam na obdukcijski mizi veliko groze.« Kakorkoli že, avtorici je treba čestitati za njen pogum, da si upa pisati na tak način. Kakor pravi Manca G. Renko v spremni besedi: »Hvala, Eva, da ničesar nisi zadržala zase. Zato si potrebovala pogum in narativno moč in obrtniško sposobnost in umetniški presežek ter čustveno žrtvovanje. Kot da ne bi bilo dovolj težko presegati žanrov – si presegla tudi sebe.« Saj res: za kateri žanr gre? Avtorica: »avtofikcija, dnevnik, koledar, glitter, tema, roza, kri, veliko resnice, veliko laži, jaz, prava in izmišljena čustva, fantazije, tesnoba, sanje in umor«. Preverite sami.