Kostanj

<p>Zraven kostanja se odlično poda mošt.</p>

Kostanjevo drevo je lepo spomladi, ko dozorijo njegovi cvetovi in je odlična paša za čebele. Rada imam kostanjev med, ker malo pogreni. V knjigah piše, da vsebuje največ cvetnega prahu, kar mu daje grenkobo, ugodno deluje na prebavila, jetra, nespečnost, živce. Vsekakor pojem veliko kostanjevega medu. Še raje kot med imam jeseni kostanjeve plodove. Letos ga midva jeva zelo pogosto, kdaj se pridružijo tudi otroci. Pred leti so na RTV SLO predvajali dokumentarne oddaje o Alpah. Bilo je pet oddaj iz različnih alpskih držav – Francije, Švice, Italije, Avstrije in Slovenije. Slovenija in Avstrija sta bili predstavljeni skupaj. Naš alpski svet je zastopala Logarska dolina in ena od tamkajšnjih visokogorskih kmetij, kjer se ukvarjajo z ovčerejo. Ko jem kostanj, se spomnim švicarske oddaje o Alpah. Predstavljeni so bili posebni zelo stari zaščiteni nasadi navadnega kostanja. Kostanj na poseben način sušijo in ga tako konzervirajo za zimo. Predstavili so tipičnega kmetovalca, ki je obdeloval zemljo in tudi skrbel za omenjene kostanje. Kostanj je jedel vsak dan zjutraj, potem ko je opravil v hlevu. Pripovedoval je, da je ravno prav sladek, grenak, mehak, da se kar stopi v ustih. Nad hlevom si je uredil pianino. Nikoli se ni učil not, igra po svojem posluhu in to ga zelo veseli, sprosti in v tem uživa. Torej, ko je uredil jutranje opravilo v hlevu in si odmeril glasbeni oddih, mu je žena skuhala kostanj in to je bil njun zajtrk. Jaz jem kostanj za večerjo. Janez pravi: »To smo delali pri nas doma. Oče je imel rad kostanj. Pogosto smo ga jedli. Razlika je v tem, da ga je ata tudi sam nabiral, jaz pa nimam te navade …. Kar kupim ga …« Tako jemo kostanj, zraven pijemo mošt in godemo, kako je dobro. Smejiva se sama sebi, kot da sva že dva starejša človeka, ki jima paše takšna večerja … Kostanj ponudijo tudi k martinovim jedem, rdeče zelje, mlinci, gos in kostanj. Morda nimajo vsi kostanja, pa je zelo okusen, če ga karmeliziramo z medom. Preprosto ga malo pogrejemo v medu. Poznamo kostanjeve torte, ki so mamljive in gurmanske. Dobiti moramo le prostovoljce, ki nam pomagajo lupiti kostanj, ker ga je treba imeti kar nekaj. Danes smo podjetni, razvajeni in moderni, zato lahko kupimo že kuhan kostanj. Torej ga ni potrebno ne nabirati, niti kuhati, kaj šele lupiti. Več kot priročno, modno ali neumno. Tako se odpovemo sprehodu skozi gozd, sprostitvi, rekreaciji in postanemo čisto navadni zahodnjaški potrošniki.

Kmetovalec v švicarskih Alpah živi življenje po starem. Kostanj nabira za prodajo, konzerviranega in predelanega proda še dražje, sam pa se ne odpove nabiranju in lastni pripravi kostanja. Zapomnimo si okus in vonj jedi, nečesa, kar nam je bilo ljubo. To ne izgine.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ...&nbsp;

Šport / petek, 11. januar 2008 / 07:00

Največ priznanj Čopu in Špiku

Bled - V Vili Bled so minulo sredo pripravili slovesnost, na kateri so najboljšim slovenskim veslačem zadnjih treh let podelili priznanja za uspehe, prav tako pa je Veslaška zvez...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Projekti občin

Obnova Graščine in Ceste svobode Radovljica - Radovljiška Graščina je najmogočnejša zgradba v starem mestnem jedru Radovljice, ki je v celoti razglaše...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Gorenjska hitreje kot Slovenija

Gorenjska razvojna regija je na pomembni razvojni prelomnici. Obdobje nove finančne perspektive 2007-2013 bo pokazalo, ali je regija sposobna preboja iz industrijske v moderno regijo, ki bo soustvarja...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Drugi regionalni razvojni forum o sodelovanju in povezovanju

Pred nami je 2. razvojni forum, čas za obračun dela od pretekle jeseni, ko je Regionalna razvojna agencije Gorenjske skupaj z regionalnim razvojnim svetom in svetom regije pripravila p...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Prednostne usmeritve razvoja Gorenjske

Za uresničevanje ciljev so v Regionalnem razvojnem programu Gorenjske 2007–2013 postavljene štiri razvojne prednostne usmeritve, ki so zelena nit razvoja regije. Zaradi večje prepoznavnosti so poim...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Strateški cilji Gorenjske

Vizijo gorenjske regije do leta 2013 gradijo trije ključni strateški cilji. Vsak bo merjen z najmanj dvema kazalnikoma. Merljivi cilji so postavljeni na osnovi napovedi rasti slovenskega makroekono...