Gorenjki na izboru kmetice leta

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / četrtek, 9. november 2023 / 08:07

Kmetica leta je postala Marija Rožman iz Terbegovcev, kandidatki za laskavi naziv sta bili tudi Gorenjki – Francka Rozman s Spodnje Bele in Sabina Železnik iz Češnjic v Tuhinju.

Kranj – Zveza kmetic Slovenije je ob svetovnem dnevu kmetic na prireditvi v Zagorju za kmetico leta razglasila Marijo Rožman, članico Društva podeželskih žena Sveti Jurij ob Ščavnici, ki izhaja s kmetije, na kateri obdelujejo 44 hektarjev kmetijskih zemljišč in redijo okoli sto goved. Sodelovala je na tekmovanjih oračev in največji uspeh dosegla s tretjim mestom na državnem tekmovanju v Prištini.

Med šestimi kandidatkami za kmetico leta sta bili tudi dve s širšega gorenjskega območja – Francka Rozman, ki jo je za to predlagalo Društvo kmečkih žena Kranj, in Sabina Železnik, kandidatka Društva podeželskih žena Tuhinjske doline.

Kmetica, a tudi pevka in igralka

Francka Rozman s Spodnje Bele pri Preddvoru je pri dvanajstih letih ostala brez očeta in je zato že kot otrok morala poprijeti za kmečka dela. Že 35 let gospodari na kmetiji, na kateri obdelujejo devet hektarjev kmetijskih zemljišč in gospodarijo s tremi hektarji gozda. Redijo devet goved, štiri prašiče in trideset kokoši nesnic. Je mati treh otrok, že pet let je vdova. Ob delu na kmetiji in v gospodinjstvu najde čas tudi za kulturno, humanitarno in društveno dejavnost. Že več kot trideset let je članica društva kmečkih žena, dvajset let je amaterska igralka v domačem kulturno-umetniškem društvu, skupaj s prijateljico nastopa kot ljudska pevka in igralka v skečih. Dejavna je v Rdečem križu, tri mandate je bila tudi članica občinskega sveta … »Poznamo jo kot skromno, delovno in zmeraj veselo, nikoli nikomur ne odreče pomoči,« so o Francki zapisali v kranjskem društvu in ji tudi na samem izboru dali veliko podporo: čez trideset članic društva se je udeležilo slovesnosti v Zagorju.

V prostem času veliko peče

Sabina Železnik iz Češnjic v Tuhinju se je pri petindvajsetih letih primožila na moževo kmetijo, ki obsega 44 hektarjev gozda in 12 hektarjev kmetijskih zemljišč. Kmetujejo ekološko, redijo krave dojilje cikaste pasme, ki jih čez poletje pasejo na Menini planini. V okviru dopolnilne dejavnosti se ukvarjajo s posekom in spravilom lesa ter z izdelavo sekancev. Sabina je z izobraževanjem pridobila nacionalno poklicno kvalifikacijo za izdelavo kruha, potic, peciva in testenin na tradicionalen način, opravila je tudi tečaj za predelavo mleka v mlečne izdelke. V prostem času veliko peče. Aktivna je v Društvu podeželskih žena Tuhinjske doline, včlanjena pa je tudi v Športno društvo Češnjice.

Kmeta za kmetijskega ministra

V preddvorski občini so le nekaj dni po izboru v Tomaževi kajži na Zgornji Beli pripravili pogovor, na katerem je Ivka Sodnik poleg Francke Rozman gostila še Marijo Bergant iz Kokre, predsednico Društva kmečkih žena Kranj, in Andrejo Markič iz Bašlja, ki je bila pred šestimi leti kandidatka za mlado kmetico leta. V idilični kajži in prijetnem vzdušju je beseda tekla o poslanstvu društev kmečkih in podeželskih žena, o kmetijski politiki in seveda tudi o izboru. Marija Bergant je ugotavljala, da je v Sloveniji zaradi napačne kmetijske politike kmetovaje opustilo veliko majhnih kmetij, kar je velika škoda. Medtem ko na ravnini njihovo zemljo naprej obdelujejo druge kmetije, v hribih tega interesa ni – posledica je zaraščanje kmetijskih zemljišč. Francka Rozman si želi, da bi minister za kmetijstvo postal kmet. »Morda bi bila potlej tudi kmetijska politika boljša za kmeta?!« je dejala. Andreja Markič je povedala, da si kmetije poskušajo izboljšati dohodek tudi z dopolnilnimi dejavnostmi, a to prinaša tudi več dela. Želi si, da bi država še bolj podprla kmetijstvo in in da bi se okrepila prizadevanja za izboljšanje samooskrbe s hrano.