Marsikdo ne izkoristi možnosti, ki so na voljo

Aleš Borut Ivanko je vodja svetovalne pisarne Ensvet v Kamniku, ki deluje pod okriljem Eko sklada. Po vsej Sloveniji deluje približno petdeset tovrstnih točk, kljub temu pa ljudje še vedno ne poznajo vseh spodbud, ki so jim na voljo pri energetskih prenovah.

Kot pravi Ivanko, sta njihova prednost strokovnost in neodvisnost, zato vsem, ki se odločajo za energetsko sanacijo, predlaga, da se oglasijo v najbližji pisarni, kjer jim bodo svetovalci znali pomagati in svetovati, kako se je treba pravilno lotiti prenove.

Kakšno je zanimanje občanov za nasvete v vaši pisarni?

Zagotovo bi ga bilo lahko več. So se pa zaradi rasti cen nekateri ukrepi za energetsko sanacijo v zadnjem času močno podražili in marsikdo preprosto nima več denarja za celovito prenovo, ki lahko stane tudi šestdeset, sedemdeset ali več tisoč evrov.

S kakšnimi vprašanji pa se obiskovalci največ obračajo na vas?

Letos beležimo izredno zanimanje za izgradnjo sončnih elektrarn zaradi napovedane ukinitve t. i. netmeteringa oz. letnega obračuna. Tisti, ki bodo vloge za soglasje oddali po 1. januarju 2024, bodo vključeni v novi mesečni sistem obračuna, kar pomeni, da bo priporočljivo dodatno vgraditi baterijski hranilnik, če bodo želeli imeti boljše izkoristke. Temu sledi tudi Eko sklad. V zadnjem javnem pozivu se je namreč subvencija za sončne elektrarne znižala na petdeset evrov na kilovat moči SE, ob vgradnji baterijskega hranilnika v sklopu sončne elektrarne pa subvencija znaša petsto evrov na kilovat. Če investitor vgradi sončno elektrarno z desetimi kilovati moči, lahko torej pridobi pet tisoč evrov nepovratnih sredstev, kar je v večini primerov dovolj za nakup baterijskega hranilnika, ki bo še posebno ob uvedbi pettarifnega sistema obračunavanja igral zelo pomembno vlogo pri razbremenitvah omrežja.

Kakšen je sicer pravilen vrstni red, če se lotimo celovite energetske prenove?

Najprej je priporočljivo zamenjati stavbno pohištvo. Okna vgradimo na zunanji rob obstoječe stene. Nato se izvede zunanje senčenje, na podlagi tega pa lahko izračunamo debelino fasade, ki je v primeru klasičnega EPS dvajset centimetrov. Temu sledi izolacija podstrehe oz. tal neizkoriščene podstrehe, lahko se odločimo tudi za izolacijo tal do zemljine, kar je sicer zahtevnejši poseg. Če imamo v hiši klet, pa se lahko odločimo za izolacijo stropa kleti. Šele potem pride na vrsto prezračevalni sistem z rekuperacijo, ki je eden najpomembnejših sistemov za kakovostno bivanje. Odrasla oseba namreč porabi trideset kubičnih metrov zraka na uro, povprečna spalnica pa ima kapaciteto manj kot toliko, kar pomeni, da ga dve osebi »predihata« v dobre pol ure. Če bi želeli imeti spalnico ustrezno prezračeno, bi morali v noči več kot desetkrat zamenjati celoten zrak!

Kakšni prezračevalni sistemi so na voljo?

Ločimo jih na lokalne oz. decentralne in centralne. Če namestimo več lokalnih, ki izmenično dovajajo in odvajajo zrak, ter jih med seboj povežemo, temu pravimo decentralni sistem. Prednost tovrstnih sistemov je preprosta vgradnja, njihova slabost pa je, da ne morejo zagotoviti zadostne količine ustreznega zraka in so glasnejši. Centralni sistem omogoča zadosten dotok svežega zraka, je neslišen, vgradnja pa je zahtevnejša.

Kdaj pa pride na vrsto izbira načina ogrevanja?

Šele ko izvedemo vse omenjene korake, lahko izračunamo potrebo po toploti in izberemo ustrezen ogrevalni sistem z uporabo obnovljivih virov energije. Pri novogradnjah in celovitih prenovah se ljudje največkrat odločajo za toplotno črpalko. Če imamo lasten gozd ali pa so potrebe po ogrevanju zelo velike, pa se lahko odločimo tudi za ogrevanje na drva ali pelete. To sicer za sodobne skoraj ničenergijske hiše ne pride v poštev, saj so tovrstne peči z ogrevalno močjo 18 ali več kilovatov premočne.

Kaj svetujete investitorjem, ki se odločajo za menjavo ogrevalnega sistema?

Najbolje je, da se oglasijo v kateri od naših energetskih pisarn Ensvet. Pri tem je dobro, da imajo pripravljene podatke o tem, kako dobro je izoliran objekt, kakšna so okna, starost hiše, kvadratura … Na podlagi tega jih lažje usmerimo in jim svetujemo.

Sicer pa je ena večjih napak pri nas, da imamo precej starejših ogrevalnih sistemov v stanovanjskih hišah predimenzioniranih. trgovci so v preteklosti velikokrat prodali premočne peči, zlasti če smo se v letih po nakupu lotili menjave oken, izolacije fasade in drugih ukrepov, ki so zmanjšali potrebo po toploti. Ogrevalni sistem deluje najbolje, ko je optimalno prilagojen posamezni hiši. Splošno pravilo je, da naj bi pokril okoli osemdeset odstotkov izračunane potrebe po toploti, kar pomeni, da je v sodobnih skoraj ničenergijskih hišah dovolj toplotna črpalka z okoli šestimi kilovati moči.

Kaj pa svetujete socialno šibkejšim, ki nimajo na voljo dovolj denarja za takšne investicije?

V tem primeru je najbolj ekonomična rešitev sodobna peč na drva. Tak sistem je najcenejši, spodbude pa so na voljo tudi na Eko skladu. Program ZERO500 je namenjen zmanjševanju energetske revščine z investicijami v ukrepe večje energetske učinkovitosti. Do pred kratkim je bil odprt razpis, s pomočjo katerega so lahko prejemniki socialnih prejemkov za zamenjavo ogrevalnega sistema prejeli osem tisoč evrov spodbude oz. do stoodstotno financiranje. V kratkem bo pripravljen nov javni razpis, zato se lahko občani, ki so prejemniki socialnih transferjev, ponovno obrnejo na center za socialno delo in Eko sklad.

Katere so še druge zanimive finančne spodbude, ki so na voljo?

V sklopu javnega poziva 99SUB-OB21 so občani upravičeni do subvencije za prenove v višini do dvajset odstotkov upravičenih stroškov, pri čemer se ob oddaji vloge za tri ukrepe ali več sofinanciranje zviša do trideset odstotkov, pri menjavi ogrevalnih sistemov pa celo do petdeset odstotkov.

Pri Eko skladu pa je na voljo tudi več drugih spodbud. Najnovejši je javni poziv za skoraj ničenergijske stavbe (sNES+), za katere se občani odločajo pri novogradnjah in celovitih prenovah. Zaradi spremembe gradbene zakonodaje so se sicer zahteve pri novogradnjah tako zaostrile, da se je moral spremeniti tudi javni poziv sNES+. Obvezna je denimo sončna elektrarna in zajem meteorne vode oz. deževnice.

Na voljo so tudi subvencije za investicije v toplotne črpalke in peči. Še vedno pa – tudi zaradi pomanjkanja informacij – ljudje včasih ne izkoristijo možnosti, ki so jim na voljo. Ob tem velja poudariti, da so nekatere spodbude na voljo tudi po drugih kanalih. V Kamniku denimo občina dodatno subvencionira energetske prenove in tudi investicije v sončne elektrarne.