Dež

Besedilo: Mojca Logar
Kategorija: Nasveti / petek, 3. november 2023 / 16:36

Pogosto je tako, ko imamo počitnice ali dopust, tedaj je slabo vreme. Če dež pada v zmernih količinah in voda ne dela škode, ne prestopa bregov, ne zaliva hiš in drugih stanovanjskih objektov, ne odnaša cest in ne proži plazov, tedaj me dež prav nič ne moti. V tem tednu je na naših koncih in tja do Bohinja in Kranjske Gore bilo točno tako. Opazovali smo močno deževje, škode pa na srečo ni bilo. Kadar je tako vreme, tedaj hodim gledat nekaj izvirov in krajev in opazujem vodo. Odšla sva v Bohinj. Že po cesti na poti v Bohinj je bilo s pokljuške strani opaziti veliko slapov, ki jih sicer ni. Voda je drla od vsepovsod. Prvi hip je bilo tako, kot bi bil nekje v Skandinaviji, na Norveškem ali na Islandiji. Kamorkoli tam pogledaš, teče voda. V Skandinaviji je to zaradi granitne neprepustne kamnine, pri nas je trenutno zaradi obilice padavin, ki se vlečejo že od poletja. Vsi viri so polni. Voda v obliki slapov teče z vseh lukenj in špranj v skalah. Pogorje na desni strani jezera pod Vogajem, Oltarjem in Pršivcem je nudilo čudovit pogled. Od Stare Fužine pa do Savice je bilo vsaj deset manjših slapov, ki jih še nikoli v življenju nisem videla. Govic je bil izjemnih dimenzij in je preprečeval krožno pot ob jezeru. Pohodniška oprema je bila vrhunska. Ob vseh tolmunih ob jezeru so se pohodni čevlji, dežne hlače, pelerina, galoše in seveda dežnik izkazali kot odlična oprema, ki ni premočila. Govorila sva z domačinom in ta je povedal, da toliko slapov na tem grebenu še nikoli ni opazil. Govic hitro pride in hitro gre, poleg tega slapu in Savice je sedaj še obilo drugih, ki menim, da sploh nimajo imen. Cesta do koče pri Savici je nudila izjemne poglede. Iz gozda dol so se vili izviri vode, ki so drli dol v potok Savico kar med drevesi brez struge. Bilo je nekaj tujcev in kar precej domačinov, ki smo se z radovednostjo vozili in sprehajali v deževnem dnevu od jezera do Savice. Da je v Bohinju dež doma in ima tam mlade, to vemo. Deževalo je v različnih intervalih, kot bi spuščal vodo iz prhe, enkrat zelo močno, drugič čisto na rahlo. Potem se je skozi oblake že skoraj pokazalo sonce, pa je zopet lilo kot iz škafa, ne izpod prhe. Le kakšen bo slap Savica, sva se spraševala? Počutila sem se, kot bi opazoval velike slapove v Ameriki ali Afriki. Tam so ob ogledu slapov vsi mokri, imajo pelerine in dežnike. Ko si pogledal slap, si bil v trenutku moker od pršenja vode in dežja. Na poti nazaj proti avtu je začela padati toča. Pomislim, kdaj je konec oktobra, praktično novembra pri nas padala toča. Tukaj res nekaj ni v redu. Leto se preveša v svojo zimsko polovico. Ob prvem novembru je v naših krajih bolj domač sneg, letos pa toča. Nič več ni tako, kot je bilo, to vemo že dolgo časa.