Gora s tremi imeni
Veliki Koritnik (2279 m n. m.) – Gora nad Mokrinami, ki ima, tako kot večina od njih, tri imena: italijansko oz. furlansko Creta di Aip, nemško Trogkofel in slovensko Veliki Koritnik. Ferata Crete Rosse.
Prelaz Mokrine pozimi ponudi uživaško smučarijo, v preostalih letnih časih pa vrhovi, ki ga obkrožajo, postrežejo s čudovitimi in različno zahtevnimi planinskimi potmi. Kot sem obljubila zadnjič, bomo danes obiskali Veliki Koritnik, na katerem še nismo stali. Gora je najvišja na območju Mokrin in nobena pot, ki vodi na vrh, ni enostavna. Mi bomo naredili krožno pot. Povzpeli se bomo po ferati Crete Rosse in sestopili po zavarovani poti Uiberlacher Steig. Običajno izhodišče za Veliki Koritnik je sicer prelaz Lonice, mi pa bomo začeli na Mokrinah. Zapeljemo se skozi Zgornjesavsko dolino do Rateč, od koder nadaljujemo skozi Trbiž do Tablje (Ponntebe). Zavijemo desno in se začnemo po ožji cesti vzpenjati na Mokrine (Nassfeld). Prečimo mejo med Italijo in Avstrijo ter v Avstriji takoj za mejnim prehodom zavijemo levo na makadamsko parkirišče. S parkirišča se po kolovozu povzpnemo za oznakami Rosskofel in Trogkofel. Sledimo kolovozu in makadamski cesti, ki nas pripelje do umetnega jezera, namenjenega zasneževanju. Sledimo poti številka 403, ki poteka ob in čez smučišče in nas pripelje na Monte Madrizze, 1918 m n. m. Z vrha, kjer se nam odpre čudovit razgled na Veliki Koritnik, strmo sestopimo do še enega umetnega jezera. Še vedno sledimo poti 403, ki se po čudoviti zeleni dolini začne vzpenjati na sedlo Sella di Aip oz. Rudnigsattel. Na sedlu zavijemo desno in se skoraj zložno po grebenu povzpnemo do mesta, kjer je vstop v ferato Crete Rosse. Gremo tudi mimo odcepa za pot Uiberlacher Steig, po kateri bomo sestopili. Do vstopa se celo malce spustimo. Pot najprej poteka po žlebu, a ocena ne preseže vrednosti A/B. Pot je ponekod izpostavljena. Kmalu sledi strm detajl z oceno B/C, bi sicer rekla, da bolj C, kjer je potrebne nekaj moči v rokah in se je treba potegniti. Še malo in dosežemo del, kjer nam pot zapira skala. Splezamo podnjo. Na tej skali je tudi vpisna knjiga. Čez strmo stopnjo (kratka 1-) splezamo na travniško planoto, kjer je tudi izstopna tabla. Ferata je čudovita, a kratka. Uporaba pasu, samovarovalnega kompleta in čelade je obvezna. Do vrha nas loči še približno pol ure vzpona. Videti je, kot da se vrh odmika. Razgledna gora, na kateri stoji velik križ, nagradi s čudovitim razgledom na Karnijske Alpe, na Zahodne Julijske Alpe, na Visoke Ture.
Sestopili bomo po poti Uiberlacher Steig. Pot je sicer manj zavarovana in ni tretirana kot ferata, zahteva pa trden korak, saj je izpostavljena z veliko nevarnostjo zdrsa. Na poti so tudi tri jeklenice, ki sestop še malce popestrijo. Po tej poti sestopimo do grebenske poti, ki vodi na Rudnigsattel. Sestopomo po poti vzpona, do umetnega jezera, tam pa zavijemo levo in se povzpnemo do Tressdorfer Hütte, 1869 m n. m., od koder se čez travnike in smučišča po poti 125 vrnemo do prvega umetnega jezera in nazaj do izhodišča na prelazu Mokrine.
Nadmorska višina: 2279 m
Višinska razlika: 1300 m
Trajanje: 8 ur
Zahtevnost: 4 / 5