Ključen je dialog z uporabnikom

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: GG Plus / sobota, 28. oktober 2023 / 08:46

Na letošnjem Tednu oblikovanja Ljubljana, ki je potekal v začetku oktobra, so podelili tudi nagrade za oblikovanje. V kategoriji Zasebni interier leta jo je za prenovo hiše na Novem trgu prejel mladi kamniški arhitekt Jan Šimnovec.

»Avtor najde ravnovesje med tradicijo, etnološkimi elementi, ki so dodani kot skulpture, materialnostjo, ki je ponekod arhaična, ter sodobnimi elementi opreme, ki predstavljajo zanimiv kontrapunkt. Zadržan in brez velikih pretenzij je projekt lahko tudi zgled za podobne prenove, ki ohranjajo identiteto nekdanje bivalne kulture in jo nadgradijo s ščepcem sodobnosti,« je v obrazložitvi nagrade med drugim zapisala žirija, ki je poudarila tudi spoštljiv odnos arhitekta do okoli 350 let stare hiše v Kamniku in posebej omenila dodan vetrolov, ki omogoča, da v hišo vodijo ohranjena stara vrata. Poleg vetrolova je arhitekt z delnim umikom stene med nekdanjo črno kuhinjo in dnevno sobo ter uporabo drsnih vrat prostor odprl in ga s tem naredil primernejšega za sodoben življenjski slog.

Ključen je dialog z uporabnikom

»Eden večjih izzivov je bil, kako ohraniti stare materiale in jih prilagoditi sodobnemu načinu bivanja,« je o kompromisih, ki so bili potrebni pri prenovi, povedal Šimnovec. »Kmečki pod, ki je predstavljal močan element v prostoru, smo morali zamenjati s parketom, saj je naročnik želel talno gretje. Na drugi strani pa zaključni sloj na stenah predstavlja apneni omet, kar je bila optimalna rešitev tako iz vizualnih kot tudi funkcionalnih razlogov.«

Domačija, ki sicer stoji v eni najstarejših kamniških sosesk, le nekaj sto metrov od starega mestnega jedra, je v svoji večstoletni zgodovini doživela precej sprememb in je med drugim služila tudi kot proizvodnja lepila in žaga za obdelavo lesa. Del bogate preteklosti je vidne tudi po prenovi, saj je Šimnovec skrbno pazil, da so tudi v prenovljenem ambientu ohranili posamezne historične elemente in predmete. »Spoznal sem, da morda ni dovolj govoriti le z naročnikom. Tako mi je njegov dedek, ki je v hiši nekoč živel in jo v preteklosti tudi že prenovil, razkril marsikaj o zgodovini objekta, kar mi je pomagalo pri prenovi,« pravi Šimnovec, ki tudi sicer meni, da pri arhitekturnem načrtovanju premalo poudarjamo stik z uporabnikom prostora, kar še zlasti drži, ko govorimo o načrtovanju javnih objektov.

»Deloma je tako, ker je za dialog z uporabniki potreben čas. Uporabnika namreč ne moreš razumeti skozi en pogovor. Kako kompleksno je to področje, sem se naučil pri projektu Kreativne četrti Barutana, kjer smo v ospredje postavili predvsem participacijo, dialog s številnimi različnimi deležniki in razmišljanje od spodaj navzgor. Ta projekt me je pripeljal do sodelovanja s studiem Prostorož, ki v središče svojega dela postavlja prav uporabnika,« pravi Šimnovec.

Če drži, da včasih arhitektura »pozabi« na uporabnike svojih projektov, pa vsaj v primeru Slovencev, ki veljamo za narod samograditeljev, prav tako velja, da (pre)večkrat mislimo, da zmoremo tudi brez arhitektov. Kot meni sogovornik, je ključna prednost vključevanja arhitekta v načrtovanje ta, da celostno obravnava prostor tako s funkcionalnega kot tudi estetskega vidika, medtem ko laik prevečkrat meša več posameznih stilov, ki so mu všeč, kot celota pa ne funkcionirajo.

Umetna inteligenca kot pripomoček, ne vir znanja

Prihodnost in v vse večji meri že sedanjost zaznamuje tudi razvoj orodij umetne inteligence, na katerega niso imuni niti ustvarjalni poklici. »Orodja umetne inteligence in druga sodobna tehnologija je tu in jo je treba sprejeti. Seveda je nujno ostati kritičen, a v preteklosti se je izkazalo, da so tisti, ki so bili skeptični do podobnih tehnoloških pripomočkov, tudi najhitreje zaostali za razvojem. Ob vzponu digitalne fotografije se je govorilo o propadu poklicev, pa se je nazadnje odprlo še precej več priložnosti. Mislim, da je podobno tudi z umetno inteligenco. Če bomo imeli pravi pristop in jo znali uporabljati na pravi način, nam je lahko v veliko pomoč. Grožnja, ki jo vidim, je lahko v tem, da ljudje orodja, kot so ChatGPT, Midjourney in DALL-E, zamenjajo za vir znanja, namesto da bi jih uporabljali pripomoček, ki olajša delo,« pravi.

Tudi sicer je vešč dela s pripomočki, ki jih omogoča sodobna tehnologija. V pomoč pri načrtovanju prenove na Novem trgu mu je bila tudi virtualna resničnost. Tako si je investitor s pomočjo očal za virtualno resničnost, lahko ogledal, kako bo prostor videti po prenovi. »S tem sva rešila marsikatero praktično vprašanje glede idejne zasnove. Recimo ali je višina pulta v kuhinji ustrezna ...«

Znajdem se tam, kjer je veliko omejitev

Na vprašanje, kaj ga navdihuje, po premisleku omeni pretekle projekte, med katerimi je že omenjena Kreativna četrt Barutana, pa tudi strokovne ekskurzije v času študija in potovanja. Čeprav prenova hiše na Novem trgu predstavlja njegov največji projekt doslej, pa se 27-letni Kamničan v prihodnje ne želi preveč opredeljevati. »Mislim, da se dobro znajdem pri projektih, ki imajo že nekaj konteksta; oziroma tam, kjer je veliko omejitev, to pa so res v veliki meri prenove. Vseeno pa se ne želim preveč omejevati in bom skušal biti čim bolj odprt do tega, kar se bo pokazalo v prihodnosti,« zaključuje.