Iz ateljeja Janeza Boljke

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / sobota, 28. oktober 2023 / 10:07

V Galeriji Prešernovih nagrajencev je na ogled razstava grafik, slik in kipov akademskega kiparja, Prešernovega nagrajenca ter nagrajenca Prešernovega sklada Janeza Boljke (1931–2013).

Zadnja razstava Janeza Boljke, enega vidnejših predstavnikov slovenske likovne umetnosti 20. stoletja, je bila leto pred njegovo smrtjo, v maju in juniju 2012, v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju. Takrat so bila na ogled dela iz Boljkove stalne zbirke v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, tokrat pa je v pritličju in prvem nadstropju predstavljen izbor del iz njegove bogate umetniške dediščine, ki jo v domačem ateljeju hrani kiparjev sin, akademski slikar Miha Boljka. V sodelovanju z njim je aktualno razstavo, ki bo v Galeriji Prešernovih nagrajencev na ogled do 18. novembra, pripravil direktor kostanjeviške galerije Goran Milovanović.

»Izvorna ideja za tokratno razstavo je vzniknila pred tremi, štirimi leti, ko smo na ministrstvo za kulturo dali pobudo za popis kompletnega umetniškega fonda Janeza Boljke, ki je še v njegovem domačem ateljeju in ga skrbno upravlja njegov sin Miha,« je povedal Milovanović; da gre za enormen opus skulptur, slik, grafik. »Uspelo nam je popisati kompleten atelje, s čimer smo poleg stalne zbirke v kostanjeviški galeriji uredili nekakšen referenčni okvir, ki lahko pomaga pri zapletih, ki do katerih prihaja na trgu, kjer se pojavljajo ponaredki skulptur Janeza Boljke.« Dr. Sandra Bratuša je dve leti skrbno popisovala ta fond in pridobljeni podatki so izjemno dragoceni pri vzpostavljanju popolnega kataloga Boljkovih del.

Od atomskega veka do Ivana Cankarja

Kot rečeno, je bil prav omenjeni popis pobuda za predstavitev del iz ateljeja tudi na razstavi. »Tako smo pripravili izbor del vseh treh medijev, v katerih je ustvarjal Janez Boljka. V prvi vrsti je to kiparstvo, tu pa so dela, ki so rezultat njegovih grafičnih snovanj, dokaj velik pa je tudi njegov slikarski opus. Naj poudarim, da s tem nismo želeli narediti nekega pregleda del, ampak smo predvsem izpostavili tiste segmente Boljkove ustvarjalnosti, ki so zaznamovali njegov umetniški opus in so na neki način danes še vedno aktualni,« pojasnjuje Goran Milovanović.

Boljka velja za predstavnika nadrealističnega kiparstva in je znan tudi po tem, da ima v slovenskem prostoru precej javnih plastik. Le kaj bi ljubljanski živalski vrt brez njegovih živalskih skulptur ... Bik pred vhodom je popolnoma zloščen, saj ga praktično ni otroka, ki ne bi imel fotografije, ko sedi na njem. V pritličju je tako na ogled nekaj skulptur iz živalskega cikla – bik, opica, lipicanec …

»V enega od prostorov smo postavili tudi dve skulpturi Ivana Cankarja, ki je Boljko motiviral tako v kiparstvu kot slikarstvu. Mogoče nekoliko nagajivo stojita ena nasproti drugi, kot sta leta 1977 v performansu stala Marina Abramović in Ulay. Med njima gremo lagodno ali z nelagodjem, kot skozi slovensko kulturo – izbira je vaša,« pojasnjuje Milovanović

V gornjem nadstropju je predstavljen cikel grafik, predvsem jedkanic iz zgodnjih šestdesetih let, ki so zelo pomenske, navdahnjene z duhom takratnega časa. Slikarski del, večinoma iz devetdesetih let, je povezan s Cankarjem in njega motivi iz različnih zornih kotov. Ne moremo se znebiti vtisa, da je Boljka v svojih delih tudi danes še kako aktualen. Če so umetniki v šestdesetih letih v svojih delih predstavljali eksistencialne stiske tako vsakdanjega človeka kot umetnika in strah pred atomsko dobo, danes svet pretresajo ekološke katastrofe in vojni konflikti, kar si lahko vedno znova predstavljamo tudi v Boljkovi postapokaliptični motiviki.

»Izbor del na tokratni razstavi je res dober in v vseh pogledih raznolik. Mislim, da bi se z njim še kako strinjal tudi oče,« je med drugim še dejal Miha Boljka.