Od vojn do literarnih salonov
Oktobrske novosti Založbe Beletrina prinašajo roman, obilje kratkih zgodb in monografijo.
Kranj – V svojem najnovejšem romanu z naslovom Gral se pisatelj Vlado Žabot vrača v čas po prvi svetovni vojni, posveča pa ga pradedu, ki je v tej vojni padel nekje na vzhodni fronti. V prologu se pisatelj sooči s cesarjem Francem Jožefom in z Jezusom in ugotavlja, kdo izmed njiju je večji krivec za morijo v prvi svetovni vojni, prvi, ki jo je začel, ali drugi, ki je dopustil, da so se vse vojne grozote dogajale. V iskanju odgovora pisatelj od mrtvih obudi skupno vojakov, ki se kot mnogi iz te vojne niso vrnili. To skupino v neznani neobljudeni pokrajini kupi sedem neznancev, od katerih dobijo nalogo, da iz reke izperejo za manjši korec zlata. To je namreč zahtevana odkupna cena za njihovo osvoboditev iz ujetništva. V boju z naravo vojaki iščejo tudi človečnost.
V prevodu Aleša Mustarja na knjižne police prihaja tudi zbirka treh zgodb z naslovom Lepe tujke, katerih avtor je romunski pisatelj, pesnik, esejist, univerzitetni profesor, literarni kritik in publicist Mircea Cărtărescu, eden izmed najpomembnejših živečih romunskih avtorjev. Knjiga Lepe tujke se poigrava z avtofikcijo, saj v njej spremljamo pisatelja in njegove dogodivščine. Kot zapiše v uvodu, zgodbe temeljijo na resničnih dogodkih in osebah, je pa v njih dosti več fikcije, kot se zdi na prvi pogled. Tri zgodbe, Antraks, Lepe tujke in Bacovijanska, povezuje sproščen in naraven pripovedovalski glas.
Zajetno branje na več kot 650 straneh tokrat prinaša zbirka kratkih zgodb najbrž najbolj znanega pisca grozljivk na svetu Stephena Kinga. V prevodu Marka Košana si bomo krajšali jesenski čas z 18 kratkimi zgodbami in dvema novelama pod skupnim naslovom Mrtva straža. Obisk samopostrežne trgovine se spremeni v boj za preživetje, avtoštop v morilski pohod, odslužena igrača oživi, mrtva starka sili vnuku v objem, srečamo se z raznimi stvori, na dan prihajajo mračne družinske skrivnosti … Ni kaj, klasični Stephen King.
Tu pa je še priložnost za poglobljeno branje; zgodovinarka Mateja Ratej je napisala novo knjigo, tokrat monografijo Rožengrunt, v kateri obravnava žensko nasilje v štajerskih kočarskih oziroma bajtarskih družinah med obema vojnama. Knjigi so dodane tudi fotografije in kopije različnih zapisov in dokumentov.