Ustanovni člani združenja: Franc Reš, Rade Stanič in Husein Aščič

Civilni nadzor na obravnavah

Žrtve pravosodnega nasilja (kot so se poimenovali sami) so ustanovile Civilno združenje za pravičnost, napredek in nadzor, ki bo med drugim organiziralo skupine za nadzor na sodnih obravnavah.

Na ustanovnem zboru so za predsednika izvolili Radeta Staniča, v upravnem odboru pa bodo še Franc Reš, Dragan Marjanovič, Remzi Ferat, Ivanka Mohorič, Sladjana Frelih, Husein Aščič in Matjaž Artelj.

Lesce – »V Sloveniji smo priča obsežnemu kršenju temeljnih človekovih pravic in svoboščin, ustave, zakonov in drugih pravnih aktov. Kršitve izvajajo predstavniki oblasti s področja policije, tožilstva, sodstva in advokature, ljudje pa »v nesreči« nimajo nikogar, na katerega bi se lahko obrnili za pomoč,« je na ustanovnem zboru prejšnji petek dejal Rade Stanič in dodal, da so bile v preteklosti v škodo ljudstva izvedene obsežne kraje, med drugim v času privatizacije družbene lastnine in v postopkih denacionalizacije. In kakšni so glavni cilji združenja? Kot so zapisali v ustanovni akt, bodo javno opozarjali na nepravilnosti pri delu državnih in občinskih ustanov in organov ter drugih nosilcev javnih pooblastil, na kršitve človekovih pravic ter na pomanjkljivosti zakonov in drugih predpisov. Članom bodo pomagali z zastopanjem pred državnimi in občinskimi organi, prizadevali pa si bodo tudi, da bo stranka v postopku lahko kadarkoli vpogledala v delo državne ustanove in v njej zaposlenih ljudi in da bo kršitelje lahko prijavila pristojnim službam. Pri delovanju bodo uporabljali vse demokratične oblike, tudi državljansko nepokorščino.

 

Združenje, ki naj bi delovalo na območju vse Slovenije, med letošnje glavne naloge uvršča ustanovitev območnih oz. mestnih odborov, iskanje možnosti za pravno zastopanje članov na okrožnih in višjih sodiščih ter organiziranje skupin za civilni nadzor na glavnih obravnavah. »Sodniki niso navajeni kontrole, a jih je treba navaditi na to, da bo na obravnave prišlo deset, dvajset, petdeset naših članov,« je dejal Stanič in poudaril, da je bila ustanovitev združenja odgovor na lani razpuščen gorenjski območni odbor, ki je deloval v okviru vseslovenskega Civilnega združenja za nadzor nad institucijami.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / petek, 29. maj 2009 / 07:00

Gorenjski glas

Gorenjski glas, 29. maj 2009, št. 42

Objavljeno na isti dan


Nasveti / sreda, 24. januar 2018 / 20:05

Mlečne rezine

Vsaka kupljena sladkarija, ki mi je všeč, mi predstavlja izziv, da jo poskusim narediti sama. Doma narejene mlečne rezine so tako enostavne in hitre za pripravo in še boljše od kupljenih.

Razvedrilo / sreda, 24. januar 2018 / 20:04

Veselo v drugi polčas

Vili Zadravec je umirjeno, a ne mirno dal abrahamovsko zaobljubo.

Razvedrilo / sreda, 24. januar 2018 / 20:02

V slovo županu Kransterdama

Na novega leta dan se je poslovil Slavko Manfreda, naš človek aktivne alternative, večni župan Kransterdama. V kranjskem Trainu je v njegov spomin potekal koncertni večer, na katerem ni manjkal nihče,...

Kranj / sreda, 24. januar 2018 / 19:57

Soseska po meri ljudi

Stanovanjska soseska Planina v Kranju je z okoli šestnajst tisoč prebivalci ter približno 74 hektari površine največje stanovanjsko naselje tako v Kranju kot na Gorenjskem. Stara je skoraj...

Nasveti / sreda, 24. januar 2018 / 15:26

Ne moremo ubežati

Pretekli teden sem se udeležil bralnega krožka v Mestni knjižnici Kranj. Pogovarjali smo se o knjigi, ki jo prebirajo letošnji slovenski maturanti. Literarno je knjiga zahtevna, vsebinsko za mladi...