Velike razlike pri obrestnih merah za depozite
Oktober je mesec varčevanja in 31. oktober svetovni dan varčevanja. V tem mesecu in na ta dan se ne dogaja nič posebnega, je pa priložnost za razmislek o varčevanju. Gospodinjstva v Sloveniji so pri varčevanju dokaj konzervativna in niso naklonjena tveganju, saj imajo skoraj polovico finančnega premoženja v gotovini in depozitih. Medtem ko so se še lani skoraj vse banke pri obrestnih merah za depozite držale blizu ničle, so zdaj razmere le nekoliko boljše, a so med bankami zelo velike razlike. Na to kaže tudi primerjalnik obrestnih mer za depozite na spletni strani Zveze potrošnikov Slovenije, kjer smo naredili primerjavo med bankami pri vezavi deset tisoč evrov depozita za tri različna obdobja – za 31 dni (en mesec), 183 dni (pol leta) in trinajst mesecev. Pri vezavi za en mesec se letna obrestna mera za »modelni depozit« giblje od 0,01 do enega odstotka, obresti je torej od osem centov do 8,49 evra. Pri vezavi za pol leta je obrestna mera od 0,01 do 2,3 odstotka, kar pri »modelnem depozitu« pomeni od 51 centov do 116,92 evra obresti. Pri vezavi za trinajst mesecev se obrestna mera giblje od 0,01 do 2,8 odstotka, obresti za to obdobje pa od 1,09 do 308,78 evra.
Varčevalci z obrestnimi merami, kot jih ponujajo banke, ne bodo »premagali« inflacije, ki se po podatkih statističnega urada na letni ravni drži pri sedmih odstotkih, vendar pa lahko tako vsaj deloma preprečijo realno razvrednotenje prihrankov. Druge oblike varčevanja so praviloma bolj donosne, a tudi bolj tvegane. V Zvezi potrošnikov Slovenije ob tem opozarjajo: »Ne nasedajte izjemno ugodnim naložbenim ponudbam, ki posebej na spletu pogosto obljubljajo visoke donose, saj gre velikokrat za prevare.«