Pot do cilja
Cilje si največkrat postavljamo v službi, na svoji poslovni poti, pa naj bo to lastno podjetje, kariera, vodenje kmetije, ustvarjanje na področjih umetnosti, včasih tudi pri prostovoljnem delu. Red in disciplina sta dobrodošla tudi pri določanju ciljev in še bolj pri vztrajanju na tej poti. Preden si zavihamo rokave, si je smiselno vzeti čas. Več časa, kot si mislimo, čas, da si izoblikujemo cilj. Martin Luther King je rekel: »Imam sanje!« In Bill Gates je leta 1981 predaval: »Imeli bomo računalnik v vsakem domu, na vsaki mizi!« In obema je v veliki meri uspelo.
Jasno izoblikovan cilj deluje kot magnet. To je splošno pravilo – deluje v podjetjih, v društvih, v zakonskem odnosu, v osebnih ciljih. Moramo vedeti, kaj želimo. Pot do tja je običajno malo levo in desno, gor in dol. Vendar ravno jasen cilj nam zmanjša odklone na tej poti. In kadar so težave do cilja prevelike, pravimo, da moramo vreči srce čez oviro, in nato je lažje. Dobro izoblikovan cilj nam tudi pomaga izbirati aktivnosti za dosega cilja, še bolj pa je pomembno, da nas prisili v opuščanje nepomembnih opravil. Nujno se moramo zavedati potrebnost velikega lastnega vložka dela, časa, energije za doseganje ciljev. Kot pravi naš pregovor – brez muje se še čevelj ne obuje.
Prepričujejo nas, da moramo za svojo prihodnost, za doseganje ciljev, le pozitivno razmišljati. In da bo potem vse v redu. Ne, ne bo vse v redu, če bomo samo pozitivno razmišljali. Ali še bolj v skrajnost – da bo za nas poskrbela svetloba in nova doba, ker se tako in tako vse spreminja. Takšno razmišljanje nas lahko pahne v pasivno čakanje na samouresničitev ciljev. Prav je, da imamo veliko motivacije za delo in zaupanje, da se bo vse dobro izšlo.
Pri doseganju ciljev nam pa lahko zelo veliko pomaga, če se bomo na zdrav način lotevali ovir na svoji poti. Ko že vemo, kaj hočemo, in ko imamo dovolj volje in motivacije, se nam pogosto dogaja, da nas ustavljajo naši notranji problemi. Konkretno – blokirajo nas raznorazni strahovi, da nam ne bo uspelo, da je preveč konkurence, da nisem dovolj sposoben, da bom propadel … Ti in podobni strahovi lahko človeka popolnoma zablokirajo in zgodbe je konec za nekaj časa. Še hujše blokade se pojavijo z mislimi, da nisem dovolj dober ali celo da mi dobro in uspeh ne pripadata, ali vedno sem na drugem mestu … Da bi imeli naši otroci manj takšnih blokad in lažjo pot skozi življenje (in do ciljev), smo odločilnega pomena očetje. Stanoviten, odločen, ljubeč oče da otroku pogum za prihodnost. Od dobrega očeta otrok dobi vztrajnost, da ne bo odnehal. Otrok bo ob čustveno prisotnem očetu vse življenje tam nekje zadaj v možganih slišal njegovo zaupanje: »Dober si, sposoben si, ne odnehaj, vem, da boš zmogel, vstani … imam te rad in sem s teboj!«