Iz ustanov v okolja, ki uporabnikom zares predstavljajo dom

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Zanimivosti / / 21:02

Tudi ljudje, ki potrebujejo veliko podpore, si zaslužijo boljše življenje kot to, ki ga imajo v instituciji, poudarjajo tudi v radovljiškem centru za usposabljanje, delo in varstvo, kjer sicer že več kot polovica uporabnikov živi zunaj zidov ustanove, v različnih oblikah stanovanjskih skupnosti. Trend je, da se tudi te preoblikujejo v čim manjše enote.

Radovljica – V Sloveniji v institucijah, kot so socialnovarstveni zavodi, centri za usposabljanje, delo in varstvo ter varstveno-delovni centri, živi več kot štiri tisoč ljudi z različnimi oviranostmi. Odstotek je precej večji kot v Evropi, zato se država zavzema za postopno, a temeljito deinstitucionalizacijo, to je zmanjševanje števila ljudi, ki živijo v institucijah, in njihovo vključevanje v običajno okolje. Kot poudarjajo na pristojnem ministrstvu, bodo institucije postopno preobrazili v skupnostne storitve, ki bodo uporabnikom zagotavljale podporo tam, kjer živijo, in na način, ki bo prilagojen posamezniku.

Polovica že živi v manjših skupnostih

Center za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV) Radovljica ima s tem področjem dolgoletne in večinoma zelo dobre izkušnje. Premeščanja uporabnikov v manjše bivalne skupnosti so se lotili med prvimi v državi, danes tako že polovica odraslih uporabnikov, ki živijo pri njih, biva v bivalnih enotah.

Kot je pojasnila direktorica CUDV Radovljica Helena Kos, načrtujejo, da bi lahko v prihodnje tudi tiste iz večjih bivalnih enot, v katerih živi po 12 oseb, postopoma selili v še manjše enote, tiste, ki živijo v centru, pa v te, malo večje enote. Na ta način želijo svoje storitve še približati potrebam uporabnikov. Številni si namreč želijo bolj samostojnega življenja v manjših bivalnih skupnostih, tako bi bili bolj svobodni in bolje vključeni v vsakdanje dejavnosti v okolju, kjer bivajo.

Lepo je biti "na svojem"

CUDV Radovljica je v začetku tedna v luči načrtovanih sprememb pripravil posvet, na katerem so različni akterji, od strokovnjakov do uporabnikov, spregovorili o možnostih nadaljnjega razvoja storitev centra.

"Všeč mi je, da imam svojo sobo, da grem lahko na dvorišče, želim ostati v stanovanjski skupnosti," je povedal Dejan, eden od uporabnikov. "V bivalni skupnosti pomagam Dejanu, na delo hodim v Grajsko gostilnico," je dodal Dalibor, ki si želi, da bi se lahko "nekam preselil skupaj z nekaj dobrimi prijatelji."

"Že 17 let živim v stanovanjski skupnosti v Poljčah. Smo na lepem kraju, imam kar svobodno življenje, čeprav potrebujem malo podpore. Ustvarjam s keramiko, delam v lončarski delavnici v starem delu Radovljice. Sem sproščen in mi gre delo dobro od rok," je povedal Tadej.

"Vrnila bi se v Borovo hišo," pravi Viki, ki živi v Centru, kamor se je morala iz stanovanjske skupnosti preseliti zaradi zdravstvenih težav. "Pogrešam vse fante in punce od tam."

"Rada bi živela skupaj s fantom," pa pove Dalila, ki skupaj z 12 sostanovalci živi v stanovanjski skupnosti na Jesenicah.

Helena Kos pravi, da razume in spoštuje njihove želje in potrebe. "Tudi ljudje, ki potrebujejo veliko podpore, si zaslužijo boljše življenje kot to, ki ga imajo v instituciji," je prepričana.

Podpora, a tudi pomisleki

Trend postopnega ukinjanja institucionalnega bivanja in uvajanja življenja oseb z različnimi oviranostmi v manjših skupnostih oziroma samostojno, ob podpori, se bo v skladu z državnimi načrti deinstitucionalizacije postopno nadaljeval in širil, vendar pa prinaša tudi nekaj pomislekov, je bilo slišati na nedavnem posvetu.

Predvsem so bojazen izrazili svojci nekaterih uporabnikov, ki potrebujejo največ pomoči, in tudi strokovnjaki. Skrbi jih, kako v bivalnih enotah zagotavljati ustrezno oskrbo, saj nekaterim stalna zdravstvena oskrba, podporna infrastruktura in različne aktivnosti lahko predstavljajo boljšo kakovost življenja kot pa bivanje v manjši dislocirani enoti.

Helena Kos je glede tega pojasnila, da bi sedanji centri ostali kot ključni dnevni centri z različnimi aktivnostmi, fizioterapijo, delovno terapijo in delavnicami. "Še vedno ostajajo institucije v smislu strokovnega vodstva, socialnovarstvene oskrbe, zdravstvene nege in drugega, spreminja se samo oblika bivanja, da je bolj prilagojena posamezniku," je poudaril državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Luka Omladič.