Uporabnik CUDV Radovljica Dalibor Dedić, državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Luka Omladič in Tadej Kramberger, uporabnik CUDV Radovljica / Foto: Marjana Ahačič

Iz ustanov v okolja, ki uporabnikom zares predstavljajo dom

Tudi ljudje, ki potrebujejo veliko podpore, si zaslužijo boljše življenje kot to, ki ga imajo v instituciji, poudarjajo tudi v radovljiškem centru za usposabljanje, delo in varstvo, kjer sicer že več kot polovica uporabnikov živi zunaj zidov ustanove, v različnih oblikah stanovanjskih skupnosti. Trend je, da se tudi te preoblikujejo v čim manjše enote.

Predvsem so bojazen izrazili svojci nekaterih uporabnikov, ki potrebujejo največ pomoči. Skrbi jih, kako v bivalnih enotah zagotavljati ustrezno oskrbo, saj nekaterim stalna zdravstvena oskrba, podporna infrastruktura in različne aktivnosti lahko predstavljajo boljšo kakovost življenja kot pa bivanje v manjši dislocirani enoti.

Radovljica – V Sloveniji v institucijah, kot so socialnovarstveni zavodi, centri za usposabljanje, delo in varstvo ter varstveno-delovni centri, živi več kot štiri tisoč ljudi z različnimi oviranostmi. Odstotek je precej večji kot v Evropi, zato se država zavzema za postopno, a temeljito deinstitucionalizacijo, to je zmanjševanje števila ljudi, ki živijo v institucijah, in njihovo vključevanje v običajno okolje. Kot poudarjajo na pristojnem ministrstvu, bodo institucije postopno preobrazili v skupnostne storitve, ki bodo uporabnikom zagotavljale podporo tam, kjer živijo, in na način, ki bo prilagojen posamezniku.

Polovica že živi v manjših skupnostih

Center za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV) Radovljica ima s tem področjem dolgoletne in večinoma zelo dobre izkušnje. Premeščanja uporabnikov v manjše bivalne skupnosti so se lotili med prvimi v državi, danes tako že polovica odraslih uporabnikov, ki živijo pri njih, biva v bivalnih enotah.

Kot je pojasnila direktorica CUDV Radovljica Helena Kos, načrtujejo, da bi lahko v prihodnje tudi tiste iz večjih bivalnih enot, v katerih živi po 12 oseb, postopoma selili v še manjše enote, tiste, ki živijo v centru, pa v te, malo večje enote. Na ta način želijo svoje storitve še približati potrebam uporabnikov. Številni si namreč želijo bolj samostojnega življenja v manjših bivalnih skupnostih, tako bi bili bolj svobodni in bolje vključeni v vsakdanje dejavnosti v okolju, kjer bivajo.

Lepo je biti "na svojem"

CUDV Radovljica je v začetku tedna v luči načrtovanih sprememb pripravil posvet, na katerem so različni akterji, od strokovnjakov do uporabnikov, spregovorili o možnostih nadaljnjega razvoja storitev centra.

"Všeč mi je, da imam svojo sobo, da grem lahko na dvorišče, želim ostati v stanovanjski skupnosti," je povedal Dejan, eden od uporabnikov. "V bivalni skupnosti pomagam Dejanu, na delo hodim v Grajsko gostilnico," je dodal Dalibor, ki si želi, da bi se lahko "nekam preselil skupaj z nekaj dobrimi prijatelji."

"Že 17 let živim v stanovanjski skupnosti v Poljčah. Smo na lepem kraju, imam kar svobodno življenje, čeprav potrebujem malo podpore. Ustvarjam s keramiko, delam v lončarski delavnici v starem delu Radovljice. Sem sproščen in mi gre delo dobro od rok," je povedal Tadej.

"Vrnila bi se v Borovo hišo," pravi Viki, ki živi v Centru, kamor se je morala iz stanovanjske skupnosti preseliti zaradi zdravstvenih težav. "Pogrešam vse fante in punce od tam."

"Rada bi živela skupaj s fantom," pa pove Dalila, ki skupaj z 12 sostanovalci živi v stanovanjski skupnosti na Jesenicah.

Helena Kos pravi, da razume in spoštuje njihove želje in potrebe. "Tudi ljudje, ki potrebujejo veliko podpore, si zaslužijo boljše življenje kot to, ki ga imajo v instituciji," je prepričana.

Podpora, a tudi pomisleki

Trend postopnega ukinjanja institucionalnega bivanja in uvajanja življenja oseb z različnimi oviranostmi v manjših skupnostih oziroma samostojno, ob podpori, se bo v skladu z državnimi načrti deinstitucionalizacije postopno nadaljeval in širil, vendar pa prinaša tudi nekaj pomislekov, je bilo slišati na nedavnem posvetu.

Predvsem so bojazen izrazili svojci nekaterih uporabnikov, ki potrebujejo največ pomoči, in tudi strokovnjaki. Skrbi jih, kako v bivalnih enotah zagotavljati ustrezno oskrbo, saj nekaterim stalna zdravstvena oskrba, podporna infrastruktura in različne aktivnosti lahko predstavljajo boljšo kakovost življenja kot pa bivanje v manjši dislocirani enoti.

Helena Kos je glede tega pojasnila, da bi sedanji centri ostali kot ključni dnevni centri z različnimi aktivnostmi, fizioterapijo, delovno terapijo in delavnicami. "Še vedno ostajajo institucije v smislu strokovnega vodstva, socialnovarstvene oskrbe, zdravstvene nege in drugega, spreminja se samo oblika bivanja, da je bolj prilagojena posamezniku," je poudaril državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Luka Omladič.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / petek, 19. julij 2013 / 08:33

Danes sodba za orožje

Tožilka je za Veliborja Popovića, Senada Pavlekovića, Darka Palevića in Radeta Bubanjo, obtožene organizirane trgovine z orožjem, predlagala od štiri leta in pol do devet let zapora.

Objavljeno na isti dan


Cerklje na Gorenjskem / četrtek, 21. april 2016 / 15:53

Stanovanje za begunce tudi na Zgornjem Brniku

V Cerkljah se sprašujejo, kdo z Zgornjega Brnika je pripravljen oddati stanovanje v najem za potrebe premestitve beguncev. Državi je doslej ponudbo oddalo 37 državljanov.

Razvedrilo / četrtek, 21. april 2016 / 15:52

Povežimo se

Že šesto leto zapored dobrodelnost v organizaciji Lions in Rotary kluba Kranj ne pozna meja – z nedavnega družabnega večernega dogodka Povežimo se v Kongresnem centru na Brdu bodo zbrana sredstva name...

Kultura / četrtek, 21. april 2016 / 15:52

Ženska in nadnaravno

V Galeriji Layerjeve hiše bo do 4. maja na ogled razstava slik, ki sta jih pod skupni naslov Umazano rožnata umestili slikarki Meta Šolar in Eva Lucija Kozak, v Galeriji Stolpa Škrlovec pa se do 6. ma...

Zanimivosti / četrtek, 21. april 2016 / 15:51

Epopeja s srečnim koncem

Dejanovo popotovanje na grški Atos (3)

Razvedrilo / četrtek, 21. april 2016 / 15:46

Moje pesmi, moje sanje

Pod tem naslovom se je v dvorani Srednje gostinske in turistične šole v Radovljici odvil koncertni večer citrarke Tanje Zajc Zupan in številnih glasbenih gostov.