Svoboda, odgovornost, zaupanje
Človek si je v svoji zgodovini moral na silo izbojevati svobodo. In videti je, da smo vedno na preizkušnji. Plemena so se bojevala, narodi so bili v bojih, države druga proti drugi. Morda nam bo res kdaj uspelo, da bo Zemlja svobodna medsebojnih človeških bojev. Toliko je orožja na svetu, da je sedaj večja odgovornost preprečiti kot začeti vojno.
Na nivoju posameznika se mali človek vedno bori zase. Sedaj imamo vsaj družbene okvire in zakonodajo, da to lahko delamo. Včasih so oblastniške elite preprečile vzpone posameznikov. Svoboda se od francoske revolucije dalje nezadržno širi. Ni rečeno, da je vse dobro, kar je svobodno. Zagotovo je pa boljše, kot je bilo. Preveč je bilo ekonomskega, političnega, verskega, spolnega, rasnega, kulturnega nasilja med nami. Svoboda omogoča razvoj, hkrati pa se poveča odgovornost posameznika. Dva velika moža zgodovine sta napisala: »Delaj tako, da bo tvoje ravnanje postalo splošni zakon!« in še »Tako torej vse, kar hočete, da bi ljudje storili vam, tudi vi storite njim!« Tako preprosto pa tako težko to izvajamo vsak dan.
Bolj kot smo svobodni, bolj moramo biti odgovorni. In istočasno smo bolj prepuščeni sami sebi. Sami se odločamo in ob vsem znanju, trudu, informacijah je na veliki preizkušnji naše zaupanje, da bo vse dobro. Svoboda dejanj brez zaupanja vase, prihodnost, usodo, Boga ali kakorkoli to že imenujete, je naporna. V nekaj ali v nekoga moramo zaupati, saj ni vse v naši moči. Ničkolikokrat se mi je to že zgodilo. Ko sva letos kolesarila po Portugalski in ko je bilo največ problemov, je prišel človek in pomagal. Sam od sebe. Sediš za cesto, premišljuješ, kaj storiti, nimaš pravega ključa za kolo, in se ponudi dober človek za pomoč. Ko sem letos potoval po Balkanu, sem dobival avtostope in avtobuse mnogo bolje, kot bi si jih lahko uredil sam. Zadnji dan sem začel z dvignjenim palcem ob petih zjutraj, zamenjal pet šoferjev, vsi so prišli zelo hitro, ko sem izstopil iz zadnjega avta, je bil pred mano avtobus z napisom Bosna–Luksemburg. »Može do Ljubljane?« (prevod: Ali lahko do Ljubljane?). »Može. Dođi.« (prevod: Lahko, pridi.) Bolj ko je negotovo, več je priložnosti za zaupanje v Dobro.
Svobodo–odgovornost–zaupanje je različno okušati, kadar smo direktor podjetja, lastnik kmetije, oče v družini, mož za ženo ali samo sam zase. Še najlažje je zaupati v prihodnost, ko skrbiš sam zase. Nekaj boš že dobil za jesti, nekako boš prišel na cilj, nekje boš že spal. Skrb za ženo, otroke, družino, podjetje, kmetijo, skupnost … poveča odgovornost, prav pa je tudi, da ob lastnem delu (odgovornosti) povečamo še zaupanje, da se bo vse dobro izteklo. Sicer je pretežko nositi breme.