Lili Novy: Durch die Zeit / Skozi čas

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 2. oktober 2023 / 10:43

»Na novo odkrivanje raznolike habsburške dediščine v deželah, ki danes obkrožajo Avstrijo! Staroavstrijka, avtorica in prevajalka Lili Novy, Elisabeth von Wallersberg, rojena Haumeder, iz Gradca/Graz je izhajala iz graške in slovenske družine (Ahačič), odraščala je v središču Ljubljane in bila kot pisateljica hitro prepoznana in cenjena v intelektualni eliti Ljubljane. Zaslovela je s prevodi slovenskega narodnega pesnika Franceta Prešerna. V nemško govorečih državah je kot samostojna avtorica večinoma neznana. Knjiga osvetljuje žensko, ki velja za eno najpomembnejših pesnic na Slovenskem, ki je prispevala h kulturnemu življenju in vplivala nanj od preloma 19. v 20. stoletje do druge svetovne vojne. Mojemu multimedijskemu projektu kot delu v nastajanju z literarnim besedilom, spletno stranjo, povezovanjem umetnikov in znanstvenikov na Lili Novy, ki ga je prijazno podprla dežela Koroška, so sledili uspešni nastopi z umetnikom in fotografom Ladom Jakšo iz Ljubljane na Koroškem, Dunaju in v Ljubljani. Ta knjiga v nemškem in slovenskem jeziku ni le projektna dokumentacija. Prav tako ne zahteva zase, da je literarno-znanstvena strokovna knjiga, ampak je umetniško približevanje literarni umetnici Lili Novy. Prvič so tu objavljeni nemški prevodi Ivane Kampuš Novyjine lirike, ki je tudi predmet multimedijske predstave. Janko Ferk pa v strokovnem prispevku obravnava Lili Novy kot avtorico. Naj ta publikacija spodbudi k nadaljnjemu obravnavanju Lili Novy in drugih umetniških osebnosti iz nam bližnjega prostora nekdanje habsburške monarhije.« (str. 99)

Gornji odstavek je predgovor Tatjane Gregoritsch v slovenski del te dragocene dvojezične knjige. Imel sem znanca, ki je pred mnogimi leti stanoval v hiši Lili Novy na Starem trgu 11a v Ljubljani, kjer me je ob vhodu vanjo pozdravil pesničin doprsni kip. S pesnico pa sem se prvič malo bolje seznanil, ko sem bral njen besedni portret v Obrazih Josipa Vidmarja. Ta je svojo prijateljico namesto pesnica nazival z besedo »poetesa«, da se sliši še bolj imenitno. Njene pesmi so prišle na vrsto šele pozneje. Zdaj pa sem v tej knjigi lahko končno prebral celovito predstavitev njenega življenja in dela. Nanjo spominja tudi po njej imenovana dvorana v Cankarjevem domu, njeno ime nosi vrt ob hiši slovenskega PEN-a ob Cankarjevi cesti. Škoda, ker ni ta žlahtna dama tudi sama napisala spominov, njeno življenje v letih 1885–1958 je bilo res evropejsko že v časih, ko današnja EU še v mislih ni bila mogoča.