Po poplavah upad gob

Besedilo: Maša Likosar
Kategorija: Zanimivosti / / 12:59

Gorenjska je bila v prvi polovici poletja bogata z gobami, a avgustovske poplave niso prizanesle niti njim in so povzročile upad gob na en odstotek. Po besedah Bojana Arzenška iz Gobarskega društva Kranj naj bi se rast gob povečala v zadnjih dneh septembra.

Milje – V prvi polovici poletja je bila sezona gob nadpovprečna, je pojasnil Bojan Arzenšek, ki tako z gobami obilnega poletja ne pomni. »Julija je bilo ogromno jurčkov in lisičk. A tudi drugih vrst je bilo izredno veliko, sam sem jih določil več kot 600,« je dejal. Celotna Gorenjska, zlasti območja Karavank, Pokljuke in Jelovice, je bila prežeta z gobami, a le do avgustovskih poplav. »Poplave in suša, ki je sledila, so gozdove opustošile gob. Količine so bile po tem izredno majhne, zaradi toplega vremena pa so gobe zelo črvive,« je pojasnil Arzenšek.

Gobarjenje rekreacija in raziskovanje

Gobarji pa si še vedno lahko obetajo dobro bero, saj kot dodaja sogovornik, so trenutne vremenske razmere z dežjem gobam naklonjene. »Čas za gobe je pravi, a ne moremo napovedati, kako močno bodo rasle.« Arzenšek zato letos občasnim ali novim nabiralcem odsvetuje nabiranje. »Priporočam pa jim, da se pridružijo gobarskim društvom, kjer bodo pridobili koristna znanja, zlasti glede strupenosti. Vedeti namreč moramo, da so gobe povečini strupene in kot take neprimerne za uživanje. Tudi sicer laične nabiralce spodbujamo, da bi se z nabiranjem ukvarjali predvsem raziskovalno, in ne v namene gurmanskih užitkov. Naj bo gobarjenje predvsem rekreacija in raziskovanje.«

Ob tem je še poudaril, da vselej nabirajmo le tiste gobe, ki jih dobro poznamo. »Napaka je, da pobiramo vse povprek in šele naknadno ugotovimo, da so strupene, s čimer siromašimo naravo.« Kot pravi, gobarji sledijo načelu hodi počasi, opazuj naravo, bodi pozoren. »Zadovoljni bodimo z manjšo bero in se zavedajmo, da je zakonsko dovoljeno nabrati le dva kilograma dnevno na osebo,« je še povedal Arzenšek.

Slovenci smo gobarski narod

Poznavalka gob Katarina Grabnar Apostolides iz Tržiča, članica treh gobarskih društev (Gorje, Škofja Loka in Ljubljana), ki je pred kratkim v sodelovanju s pisateljico Ano Schnabl napisala knjigo Zadnja vijoličasta bledivka, v kateri razkriva svojo osebno zgodbo o ljubezni do narave, ki ji je pomagala ubežati odvisnosti, je podala še nekaj koristnih napotkov pri nabiranju gob. »Slovenci smo izredno gobarski narod, povprečen slovenski gobar pozna veliko več gob kot gobar v tujini,« je prepričana.

Opozorila je na prepoved nabiranja gob, ki so uvrščene na Rdeči seznam gliv Sloveniji, na katerem je 111 vrst, od tega 41 vrst zavarovanih. »To so gobe, ki jih ne smemo nabirati, ker so zelo redke in jih moramo z vso skrbnostjo varovati,« je poudarila. Ob tem ocenjuje, da je inšpektorskega nadzora in samih inšpektorjev premalo. »Poleg tega se zdi, da ne poznajo dovolj dobro, katere gobe so zavarovane in na rdečem seznamu. Običajno se inšpektorji ozirajo le po količini in ne preverjajo, ali so nabiralci iz narave odvzeli gobe, ki jih ne bi smeli,« je dodala.

Smrtno strupenih le nekaj vrst

Nabiralcem svetuje, da gobe nosijo v košari, in ne v vrečki, saj tako lahko pomagajo pri njihovem razmnoževanju. »V plastičnih vrečkah se gobe potijo, zato se lahko pojavijo bakterije ali plesni, kar povzroči gnitje in privede do tega, da tudi užitne gobe postanejo strupene.« Nabirajmo le mlade in zrele primerke, pravi Katarina Grabnar Apostolides, ob tem pa odsvetuje nabiranje na onesnaženih območjih, saj gobe hiperakumulirajo težke kovine. »Take gobe pa so, četudi spadajo med užitne gobe, izredno strupene in škodljive ter povzročijo kronična obolenja.«

V primeru zastrupitve, poudarja sogovornica, skušajmo zaužito gobo izbruhati, popiti čim več vode in nemudoma poiskati zdravniško pomoč. »Nikakor pa tedaj ne pijmo mleka, alkohola in sladkih pijač, saj pospešujejo prenos strupa po krvi. Večina gob sicer ni smrtno strupenih, takih je nekaj več kot trideset,« je še dejala.