Jasminkina baklava

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Razvedrilo / sreda, 27. september 2023 / 08:16

Jasminka Alibašić v Sloveniji živi 13 let – na Planini v Kranju. Prihaja iz Bosne in Hercegovine, mesta Skender Vakuf oziroma Kneževo. Dokončala je osnovno šolo, delala je v turizmu, bila receptorka. Pravi, da sta z možem prišla v Slovenijo, da bi otrokom omogočila boljše življenje. Tudi njena slovenščina je vsak dan boljša, veliko besed se je naučila z gledanjem televizije. Čaka jo sicer še izpit iz slovenskega jezika, predvsem pa si želi opraviti vozniški izpit. To si je zadala za cilj v bližnji prihodnosti.

Že kot otroka, osnovnošolko, je Alibašićevo zanimala tudi umetnost. Danes je članica KD likovnikov Kranj. V času, ko smo jo obiskali, je v prostorih društva v Kranju ravno razstavljala svoja dela v tehnikah akril, voščenke, uporabila je tudi naravne materiale. Naslov razstave je bil Izvir. Dela so posvečena pitnim vodam njenega rodnega kraja.

Pa vendar nas tokrat ni zanimala njena ljubezen do likovnega ustvarjanja. Jasminko Alibašić namreč ob nedeljah najdete na eni od ljubljanskih tržnic, v Kranju pa na sobotni pri vodnjaku, kjer prodaja različne bosanske sladice, sirupe, pri strankah pa je še posebno priljubljena njena baklava. Recept zanjo je v bistvu povzela po receptu svoje mame, ki je baklavo vedno pripravljala doma, največ za praznike. Pa tudi druge sladice, ki jih Alibašićeva sedaj ponuja na stojnici, je včasih za domače ravno tako pripravljala njena mama. Na ta način ohranja tradicijo, doda, opaža pa, da so Slovencem bosanske sladice blizu. Najbolj poznajo baklavo, radi pa posegajo tudi po hurmašicah, neke vrste piškotnih, namočenih v sladkorni sirup.

Jasminkina baklava se od drugih razlikuje že zato, ker je za osnovo vzela družinski recept, ki ga je skozi leta malo prilagodila, tako da je to sedaj že njen recept. Seveda pa se razlikuje tudi od turške, v kateri je v ospredju pistacija, poudari. Sama jo dela z listnatim testom, orehi, zloženo na tradicionalni način. Ima kar nekaj plasti, na vprašanje, koliko je proda, pa pove, da čisto odvisno od naročil. Za njeno pripravo je namreč potreben čas, tako da je dobro, da jo ljudje vnaprej pokličejo in naročijo določeno količino. Spominja se, koliko časa je njena mama vložila v pripravo baklave; včasih je bil to cel dan … Značilnost Jasminkine baklave je tudi, da ni tako sladka. Pravi, da je limona tista, ki ublaži okus.

Približno tri leta sedaj v Ljubljani in Kranju prodaja svoje izdelke, ko pa jo povprašamo, zakaj se je odločila za to, je skromna in pojasni, da je pač želela ljudem predstaviti bosanske okuse.