Jasminka Alibašić / Foto: Alenka Brun

Jasminkina baklava

Jasminka Alibašić v Sloveniji živi 13 let – na Planini v Kranju. Prihaja iz Bosne in Hercegovine, mesta Skender Vakuf oziroma Kneževo. Dokončala je osnovno šolo, delala je v turizmu, bila receptorka. Pravi, da sta z možem prišla v Slovenijo, da bi otrokom omogočila boljše življenje. Tudi njena slovenščina je vsak dan boljša, veliko besed se je naučila z gledanjem televizije. Čaka jo sicer še izpit iz slovenskega jezika, predvsem pa si želi opraviti vozniški izpit. To si je zadala za cilj v bližnji prihodnosti.

Že kot otroka, osnovnošolko, je Alibašićevo zanimala tudi umetnost. Danes je članica KD likovnikov Kranj. V času, ko smo jo obiskali, je v prostorih društva v Kranju ravno razstavljala svoja dela v tehnikah akril, voščenke, uporabila je tudi naravne materiale. Naslov razstave je bil Izvir. Dela so posvečena pitnim vodam njenega rodnega kraja.

Pa vendar nas tokrat ni zanimala njena ljubezen do likovnega ustvarjanja. Jasminko Alibašić namreč ob nedeljah najdete na eni od ljubljanskih tržnic, v Kranju pa na sobotni pri vodnjaku, kjer prodaja različne bosanske sladice, sirupe, pri strankah pa je še posebno priljubljena njena baklava. Recept zanjo je v bistvu povzela po receptu svoje mame, ki je baklavo vedno pripravljala doma, največ za praznike. Pa tudi druge sladice, ki jih Alibašićeva sedaj ponuja na stojnici, je včasih za domače ravno tako pripravljala njena mama. Na ta način ohranja tradicijo, doda, opaža pa, da so Slovencem bosanske sladice blizu. Najbolj poznajo baklavo, radi pa posegajo tudi po hurmašicah, neke vrste piškotnih, namočenih v sladkorni sirup.

Jasminkina baklava se od drugih razlikuje že zato, ker je za osnovo vzela družinski recept, ki ga je skozi leta malo prilagodila, tako da je to sedaj že njen recept. Seveda pa se razlikuje tudi od turške, v kateri je v ospredju pistacija, poudari. Sama jo dela z listnatim testom, orehi, zloženo na tradicionalni način. Ima kar nekaj plasti, na vprašanje, koliko je proda, pa pove, da čisto odvisno od naročil. Za njeno pripravo je namreč potreben čas, tako da je dobro, da jo ljudje vnaprej pokličejo in naročijo določeno količino. Spominja se, koliko časa je njena mama vložila v pripravo baklave; včasih je bil to cel dan … Značilnost Jasminkine baklave je tudi, da ni tako sladka. Pravi, da je limona tista, ki ublaži okus.

Približno tri leta sedaj v Ljubljani in Kranju prodaja svoje izdelke, ko pa jo povprašamo, zakaj se je odločila za to, je skromna in pojasni, da je pač želela ljudem predstaviti bosanske okuse.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / petek, 11. julij 2008 / 07:00

Odprli trim stezo Kerglc

Polje - Pod Hanssenovo skakalnico na Poljah je bila v soboto vsem športnim navdušencem v uporabo predana trim steza z imenom Kerglc, kar izven Bohinja pomeni kerlc, junak. Ob prv...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / četrtek, 20. avgust 2009 / 07:00

Zvesti Gorenjskemu glasu

Francka in Vencelj Peternel prihajata iz vasi pod Blegošem, kjer sta se spoznala, živita pa v Šenčurju, kamor ju je pripeljalo delo.

Slovenija / četrtek, 20. avgust 2009 / 07:00

K rešitvi težave naj pristopi tudi ministrstvo

Ljubljana – Vodja poslanske skupine Zares Cveta Zalokar Oražem je v zvezi s porušenim naravnim sistemom v Dvojnem jezeru na ministra za okolje in prostor Karla Erjavca naslovila pobudo, na...

Tržič / četrtek, 20. avgust 2009 / 07:00

Prehodni pokal spet v Tržiču

Enajste tržiške igre veselja in smeha so privabile šest ekip z Gorenjske in številne gledalce. Zmagali so domačini.

Kranj / četrtek, 20. avgust 2009 / 07:00

Vodnjak obnavljajo, ga bodo tudi preselili?

Mojster za ohranjanje kulturne dediščine Leopold Šajn obnavlja vodnjak sv. Janeza Nepomuka z žalujočo ženo, ki stoji ob južni fasadi župnijske cerkve in je ena najlepših kiparskih umetnin v Kranju.

Zanimivosti / četrtek, 20. avgust 2009 / 07:00

Večina Kovorjanov bi sprejela kranjske odpadke

Občina Tržič je Klicnemu studiu slepih v Škofji Loki naročila raziskavo mnenja prebivalcev KS Kovor o tem, ali naj se deponija napolni do konca ali prej zapre.