Praznik za vse

Letošnji dan športa je bil še eden izmed tistih dni, ki so se zapisali v slovensko športno zgodovino. Zmaga Nike Križnar in drugo mesto Eme Klinec na tekmi poletne velike nagrade v smučarskih skokih v romunskem Rašnovu, zmaga Domna Prevca na prvi tekmi celinskega pokala v nemškem Klingenthalu, prvo in tretje mesto naših mladih kolesarjev Anžeta Ravbarja in Žaka Eržena na cestni dirki na evropskem prvenstvu na Nizozemskem, lep uspeh slovenske balinarske reprezentance, ki je na svetovnem prvenstvu za mladince in mlajše člane v alžirskem Oranu osvojila šest medalj, zgodovinska zmaga naših odbojkaric v šestem krogu olimpijskih kvalifikacij, ko so dekleta premagala Kolumbijo ... Gotovo to ni vse, gotovo so bili vmes tudi porazi in razočaranja, a že dolgo je jasno, da je šport naš ponos.

S tem so se še kako strinjali tudi poslanci državnega zbora, ki so na pobudo Olimpijskega komiteja Slovenije 18. junija 2020 s 74 glasovi za in zgolj z enim proti podprli nov praznik na dan, ko so športniki samostojne Slovenije leta 2000 v Sydneyju prvič prejeli zlata olimpijska odličja. Najprej si ga je priboril veslaški dvojni dvojec Iztok Čop in Luka Špik, nato še strelec Rajmond Debevec z malokalibrsko puško v trojnem položaju.

Seveda pa praznik športa še zdaleč nima vloge zgolj proslavljanja vrhunskega športa. Dan slovenskega športa naj bi spodbujal vrednote biti telesno dejaven, uživati življenje in skrbeti za dobro počutje. Vse to pa se začne že v rani mladosti.

Spominjam se našega igrišča v naselju, kjer smo ure in ure skakali za žogo, se kotalkali, podili s kolesi, skakali gumitvist ... Starši so nas morali zvečer s trdo roko odpeljati domov. Ko sem šla pred dnevi mimo istega igrišča, ni bilo na njem nikogar ...

Morda so otroci gledali televizijo, sedeli za računalnikom, gledali v pametni telefon ali kakšen drug ekran, toda na igrišču jih ni bilo. Tudi zato sem bila še bolj vesela ob letošnji akciji Veter v laseh, ko so starši vendarle pripeljali otroke za našo šolo, kjer so jim številna društva in klubi pripravili prikaz različnih dejavnosti, od teh kar polovico športnih. Mladi so z zanimanjem prisluhnili loškemu olimpijcu Ivu Čarmanu in se morda že videli v vlogi nosilcev olimpijske bakle.

In čeprav je nastop na olimpijskih igrah privilegij le najbolj vztrajnih in nadarjenih, je šport priložnost za nas vse. Saj niso vedno potrebne ure in ure odrekanj ter trdega treninga. Praznik športa imamo tudi zato, da se vedno znova spomnimo, kako koristno je gibanje in da lahko po opravkih kdaj odidemo tudi peš ali s kolesom. Zato naj bo dan športa praznik vsak dan in praznik za vse.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Jesenice / torek, 28. junij 2022 / 07:47

Poudarili sporočilo miru

Na predvečer dneva državnosti so tradicionalno spominsko slovesnost ob prazniku pripravili tudi na mejnem platoju Karavanke. Tako slavnostni govornik Anton Hribar kot župan Jesenic Blaž Račič sta v na...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Varno in zdravo na soncu

Zmerno sončenje ugodno vpliva na zdravje ljudi, nevarno pa je prekomerno izpostavljanje sončnim žarkom. Poleg senčne lege, ustrezne obleke, pokrival in očal so varovalni pripravki za sončenje najpomem...

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Hrustljavo, zdravo, tudi pikantno

Solate pri žaru ne smejo manjkati

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Francoza spet v napadu

Citroën Berlingo in Peugeot Partner bosta spet agresivno nastopila v razredu križancev med osebnimi avtomobili in lahkimi dostavniki.

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Premišljeno z zdravili

Zdravila sodijo med nevarne odpadke, zato jih po uporabi ali preteku roka uporabnosti nikar ne mečite v smeti ali v straniščno školjko. Komunalna podjetja imajo zbiralne akcije nevarnih odpadkov, na v...

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Hudičev sadež na prestolu svetovne prehrane

Kdaj smo se na Slovenskem prvič srečali s krompirjem, ni povsem jasno, domneva pa se, da v tridesetih letih 18. stoletja. Dobra tri desetletja kasneje, natančneje 16. maja 1767, je Marija Terezija pod...