Mausarjeva dela so ga očarala

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Zanimivosti / nedelja, 24. september 2023 / 10:42

Aleš Fidler, ki se že vrsto let ukvarja z odkrivanjem umetnin oziroma dragocenih starih predmetov, se je že pred časom razveselil slike žirovskega naivca Jožeta Peternelja Mausarja z naslovom Vsak kmetič ima svoje veselje, zdaj pa je ponosen lastnik še ene verzije te slike.

Žiri – Aleš Fidler, ki mu pravijo tudi lovec na zaklade, je pred časom postal lastnik dotlej neznane slike Jožeta Peternelja Mausarja. Ob njenem natančnem opazovanju pa je odkril kup podrobnosti, ki so namigovale, da obstaja še ena slika. »Začel sem iskati nekaj, kar morda niti ne obstaja, niti nisem vedel, kaj točno iščem, predvsem pa, kje naj to najdem. Pa vendarle sem se tega lotil profesionalno kot vselej in v manj kot mesecu dni sem sliko našel v Nemčiji,« je razložil Fidler.

Kot je priznal, pred slabim letom niti ni vedel, kdo je Jože Peternelj Mausar. »Na spletu sem naletel na sliko Konrada Peternelja Slovenca, ki jo je nekdo prek Ebaya iz Belgije prodajal za 150 evrov. Seveda sem jo nemudoma kupil, ker mi je bila všeč in ker je bila – poceni. S poštnino vred me je stalo 186 evrov,« svoje prvo »srečanje« z žirovskimi naivci opiše Fidler. Sliko mu je uspelo v manj kot 24 urah prodati za 600 evrov. Zato je iskal naprej, če bi našel še kakšno njegovo sliko po tako ugodni ceni, obenem pa je začel preučevati naivno slikarstvo. V galeriji v Trebnjem je kupil katalog, v katerem je naletel še na dela Jožeta Peternelja Mausarja. »Njegova dela so me očarala, ker iz njih veje pripovedništvo, humor, emocije ...« Posebno ga je navdušila slika z naslovom Vsak kmetič ima svoje veselje iz leta 1975, zato jo je želel kupiti za svojo zbirko. »Ob iskanju slike sem med drugim izvedel, da je slika iz leta 1975 kopija slike iz leta 1968, zato je tudi označena z rimsko številko dve, ki ponazori, da gre za – lahko bi rekel – ponatis; pač avtorju je bilo žal, da je takrat prodal tisto sliko iz leta 1968 in je naslikal enako ter jo označil z rdečo piko, kar pomeni, da slika ni naprodaj, zaradi česar mi je ni uspelo kupiti.« Izvedel pa je, da obstaja še ena verzija, ki jo je našel pri sinu galerista, ki je bil osebni prijatelj Jožeta Peternelja. »Tudi ta slika ni bila nikoli javno razstavljena ali naprodaj. Zanjo sem ponudil veliko denarja, ker sem jo res želel imeti.« Ta slika ga je nato napeljala, da je začel iskati še tretjo verzijo slike, ki jo je našel v Nemčiji. Od treh skoraj identičnih slik ima tako zdaj v lasti dve, ni pa mu uspelo kupiti slike iz leta 1975. Vse tri slike imajo podoben motiv – golo žensko v čebru, ki jo moški poliva z vodo – z različnim ozadjem. »Najbolj zanimivo pri teh treh slikah je, na kakšen 'zvit' in domiseln način jih je avtor označil. Na sliki iz leta 1975, katere lastnik nisem, je polna krošnja zrelih hrušk, na sliki iz leta 1979, ki sem jo kupil v Nemčiji, nekdo obira te hruške in je na krošnji le še polovica hrušk, na sliki, ki sem jo kupil v Sloveniji, pa je krošnja popolnoma brez hrušk. Torej gre dejansko za triptih; tri med seboj podobne, a vendarle različne verzije istega motiva.«

Sliko, ki jo je nazadnje dodal svoji zbirki, opiše kot zanimivo in razgibano. Medtem ko na prvi sliki golo žensko v čebru opazuje moški izza grmovja, jo na drugi sliki od blizu opazuje majhen otrok, ki kuka v čeber. »Skratka, za razliko od tretje slike – kjer je okolje bolj depresivno, moški ima v žepu steklenico, streha je za silo pokrpana – je ta slika veliko bolj živahna, optimistična, pozitivna: moški nima steklenice, streha je nepoškodovana, po zraku letajo ptice, na drevesu so zrele hruške, celo moški greje vodo in svojo gospo umiva s toplo vodo, tudi gospa je videti mlajša ...« Da mu je sliko uspelo pridobiti po ugodni ceni, pripisuje temu, da je danes več prodajalcev kot kupcev. »Danes ni veliko zbirateljev, ki bi cenili tovrstno umetnost,« ugotavlja, sam pa verjame, da bo mogoče spet prišel čas, ko bodo ljudje cenili tovrstna dela.