Ob obletnici rojstva Mateja Bora

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Radovljica / sreda, 20. september 2023 / 06:53

Ob stodeseti obletnici rojstva in trideseti obletnici smrti pisatelja in prevajalca Mateja Bora je v Knjižnici Antona Tomaža Linharta Radovljica na ogled dokumentarna razstava z naslovom Šel je popotnik skozi atomski vek. Konec septembra izid monografije in spominska prireditev.

Radovljica – Dokumentarna razstava v tretjem nadstropju radovljiške knjižnice nosi naslov po eni od Borovih pesmi – Šel je popotnik skozi atomski vek. Kot pravi avtor razstave mag. Jure Sinobad, je posvečena zapuščini pesnika, pisatelja, dramatika, prevajalca, literarnega kritika in akademika Vladimirja Pavšiča - Mateja Bora. Rodil se je 14. aprila 1913 v Grgarju pri Gorici, umrl pa 29. septembra 1993 v Radovljici, kjer je po drugi svetovni vojni živel in ustvarjal.

»Vladimir Pavšič - Matej bor je bil osebnost, ki je zaznamovala dvajseto stoletje. Bil je edini od velike peterice slovenskih medvojnih pesnikov (Balantič, Bor, Hribovšek, Jarc, Kajuh), ki mu je bilo dano previhariti viharje druge svetovne vojne,« je Sinobad zapisal v uvod k razstavi, ki nosi naslov Borove znane pesniške zbirke, izdane leta 1970. Kot je poudaril Sinobad, je ta tema žal znova zelo aktualna. Bor je namreč »s strašljivo pesniško vizijo opozoril na razčlovečenje človeka in nevarnost uničenja njegovega naravnega okolja v jedrski katastrofi«.

»Janez Menart je zapisal, da so bile Borove partizanske pesmi v našo zgodovino vpisale tako neizbrisno kot prvi tiskani verz slovenskih puntarjev iz daljnega leta 1515: Le vkup, le vkup, uboga gmajna. Muzikolog Franc Križnar ugotavlja, da je več kot 17 slovenskih skladateljev uglasbilo več kot 28 Borovih pesmi. Pozabljamo na njegove refleksivne in lirične pesmi. Bil je tudi izjemen otroški pesnik,« je poudaril Sinobad, ki je med drugim opozoril še na Borov velik socialni čut in pokončnost.

V knjižnici so sicer že spomladi uredili tudi Borov spominski kotiček, v katerem so na ogled osebni predmeti in knjižno gradivo, ki ga je knjižnici poklonila njegova hči. Kot je pojasnila, je gradivo zbirala njena mama, ki si je želela, da zapuščina njenega moža ostane in se nekoč predstavi javnosti.

Razstava, ki jo je grafično oblikovala Tina Opalk Knavs, je na ogled do konca septembra. V petek, 29. septembra, pa bodo prav tako v knjižnici pripravili še predstavitev monografije o gradivu iz zapuščine Mateja Bora, ki jo hranijo v knjižnični domoznanski zbirki. Tudi to je pripravil Jure Sinobad.