Besniška dolina iz zraka
Novi film o besniški dolini prikazuje njene lepote skupaj z naravnimi in kulturnimi znamenitostmi vse od Gorenje Save do Jamnika.
Film Besniška dolina iz zraka je nastal pod okriljem Kulturnega društva Jožeta Paplerja Besnica. V dobrih 35 minutah gledalcu ponudi številne lepe fotografije in videoposnetke, podprte z zgodovinskimi dejstvi in aktualno vsebino. Film je, kot je poudarila predsednica društva Barbara Mesec Štular, velika pridobitev za kraj in prebivalce. Posnetki, ustvarjeni s pomočjo drona, jim omogočajo, da svoje kraje vidijo z drugačne perspektive – iz zraka – ter v različnih letnih časih in v različnem vremenu. Film so v Besnici premierno predvajali v začetku septembra, še vedno pa je na ogled na YouTube kanalu pod naslovom Besniška dolina iz zraka.
Film je soustvarilo več članov društva, še posebej dejaven pa je Janez Fabijan, ki je bil pobudnik filma, podpisal se je pod scenarij, besedilo in režijo ter je eden tistih, ki so prispevali fotografije in videoposnetke. Film je nastal v sodelovanju s krajevnima skupnostma Besnica in Podblica, saj se besniška dolina razteza čez obe. V uvodu izvemo, da zgodovinski spomin Besnice in njene doline sega v leto 1002, ko je njeno ozemlje v tedanjem okviru šmartinske pražupnije prešlo pod oblast freisinških škofov. Vas in cerkev v Zgornji Besnici sta prvič omenjeni leta 1291 v urbarju loškega gospostva, še nekoliko prej – leta 1286 – pa se v listinah freisinškega gospostva pojavi Podblica. Besnica je ime verjetno dobila po istoimenskem potoku, ki ob močnih nalivih hitro naraste in prestopi bregove – torej besni.
Film ponudi pogled iz zraka na dolino s kanjonom Save in predalpsko hribovje: od Šmarjetne gore, Sv. Jošta, Bladovice, Gladkega vrha, Špičastega hriba in druge okoliške hribe vse do Rovnika, prav tako sta prikazana Bela peč na robu Jelovice in priljubljeno razgledišče Jamnik, znan tudi kot balkon Gorenjske.
Posebnosti doline
Prav tako so v sliki in besedi predstavljeni zaselki v besniški dolini in njene posebnosti. Med njimi je Babara Mesec Štular posebej omenila slap Šum na potoku Nemiljščica v Zgornji Besnici, ki je z 22 metri najvišji potoški slap v Sloveniji. Nad slapom so ohranjeni ostanki nekdanjih Rimskih toplic, bolj znanih kot besniške toplice. Nastale so ob toplem izviru, ki ga je v Slavi Vojvodine Kranjske omenjal že Janez Vajkard Valvasor, v njih pa so zdravstvene težave lajšali revmatični bolniki. Pred slabimi 70 leti so na termalnem izviru zgradili manjša bazena; danes so vidni le še njuni ostanki.
Med okoliškimi hribi je poseben Rovnik, ki je nekakšen kraški osamelec. Na Rovniku in v okolici je možno najti nekatere redke fosile in minerale, sicer pa je tam polno vrtač, kotlin, lukenj in podzemnih jam. Med bolj znanimi je okoli 30 metrov dolga Bidovčeva jama. Zanimiva je zaradi kapnikov, zaves in ježkov, v njej pa prebiva tudi jamski hrošček, značilen le za to jamo, zato je poimenovan po Besnici (Anophtalmus Besnikus spec. Nova). V okolici Nemilj izstopa Jeralova jama, ki jo pogosto obiskujejo jamarji. »Res je čudovita. V njej so tako lepi kapniki, da je primerljiva s Postojnsko jamo,« je dejala Barbara Mesec Štular.Besniška dolina je znana tudi po sadjarstvu, film pa se posebej dotakne besniške voščenke, znane sorte jabolk, ki velja za zaščitni znak Besnice. V preteklosti je bilo v besniških gozdovih veliko oglarjev, dolgo tradicijo ima tudi čebelarstvo. »V filmu je poslikanih vseh 22 še aktivnih čebelnjakov, sicer pa imamo na šoli v Besnici tudi čebelarski krožek,« je dejala Mesec Štularjeva, sicer tudi vodja besniške šole.
Domačini so povezani
Barbara Mesec Štular je še poudarila, da je besniška dolina zelo prijeten in umirjen kraj, ki ga pokrivajo krasni travniki in gozdovi, ključna pa se ji zdi povezanost med domačini, ki so vselej pripravljeni pomagati drug drugemu. Pomembno se ji zdi, da doline ne spreminjajo, pač pa jo ohranijo takšno, kot je, vključno s tradicijo in naravno dediščino. »Še naprej moramo slediti trajnostnemu razvoju, da bomo poskrbeli za čudovito okolje, ki ga imamo.«