Pozidati želijo najboljšo kmetijsko zemljo

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kranj / / 14:53

Tako pravijo kmetje s Primskovega, ki nasprotujejo načrtovani novi trasi severne obvoznice v Kranju čez primskovško polje, na katerem bi za nameček dvajset hektarjev zdaj kmetijskih zemljišč namenili za kasnejšo pozidavo.

Kranj – S predlogom novega občinskega prostorskega načrta (OPN) v Kranju so nezadovoljni tudi kmetje s Primskovega, ki nasprotujejo pozidavi primskovškega polja, kjer naj bi potekala severna obvoznica. Zaradi nje bi med drugim morali preseliti kmetijo Pri Blažun v Gorenjah, na kateri gospodari Anton Ovsenik. »Na javni obravnavi sem pristojne vprašal, kam bodo preselili kmetijo, pa so odgovorili, da do tega sploh še niso prišli,« poudarja Ovsenik.

Zemlja je osnova

»Pred 33 leti je bila na primskovškem polju izvedena komasacija z namenom izboljšanja pogojev kmetovanja, saj smo kmetje z njo dobili večje parcele in v bližini kmetij. Predlagane spremembe OPN zdaj vsa ta prizadevanja izničujejo. Zemlja je za kmete osnova, imeti zemljo doma, ob kmetiji, pa je nekaj povsem drugega kot na oddaljeni lokaciji,« je dejal Franc Krč s kmetije Pri Špan, eden od kmetov, ki bi jih novi OPN občutno prizadel. »Bojimo se, če bo nova trasa severne obvoznice potrjena, da bodo južno od nje pozidali še dvajset hektarjev najboljše kmetijske zemlje, kar bi močno prizadelo več kmetij. Za ta zemljišča je predlagana sprememba namenske rabe v območja stavbnih zemljišč, predvidena za kasnejšo pozidavo. Poleg tega se sploh ne ve, kje bi dobili nadomestno zemljo, kakšne kakovosti bo in kako blizu kmetij,« je dodal Krč, ki se bo ta teden o tej problematiki sestal z županom Matjažem Rakovcem.

Kot je povedal Krč, bi samo zaradi gradnje obvoznice izgubil 1,7 hektarja od skupno 3,3 hektarja kmetijske zemlje na tej lokaciji. »Takih nadomestnih zemljišč v bližini ni. Če jim je tako v interesu, da se Kranj širi na polja, pa naj mi preselijo kmetijo. S širitvijo kmetovanja so začeli moji starši, jaz delo nadaljujem. Od zemlje živim, brez nje ne morem delati, kmetovanje na oddaljenih in razdrobljenih zemljiščih pa ni ekonomično,« je poudaril. Ob tem bi izgubil tudi tri hektarje gozda zaradi gradnje novega avtocestnega priključka Kranj sever, je dodal.

Smo drugorazredni?

Z njim se strinjata tudi druga sogovornika, poleg Ovsenika še Igor Krt s kmetije Pri Galet. »Štirideset let je bila severna obvoznica vrisana skozi Primskovo. Sedaj traso premikajo izven vasi na pobudo civilne iniciative. Njim so prisluhnili, nam pa ne. Smo mi drugorazredni občani? Mi brez zemlje, od katere živimo, ne moremo delati,« se sprašuje Krt, ki bi zaradi načrtovane obvoznice izgubil med 80 in 90 odstotki kmetijskega zemljišča.

Sogovorniki opozarjajo, da jih o nameravanih spremembah predhodno ni nihče obvestil, čeprav so lastniki zemljišč. »Čez noč smo bili pritisnjeni ob zid,« je dejal Ovsenik. Primskovški kmetje so v času javne razgrnitve podali svoje pripombe na OPN, pod katere so zbrali okoli osemdeset podpisov krajanov. V pripombah so poudarili, da so bila kmetijska zemljišča na Primskovem v preteklosti v komasacijskem postopku združena z namenom in zagotovilom, da bodo trajno ostala namenjena kmetijski rabi. »Naš predlog zato je, da naj na teh zemljiščih ostane obstoječe stanje, brez pozidave,« je pojasnil Ovsenik.

Dopis so poslali tudi na kmetijsko ministrstvo, ki je odgovorilo, da ne sme onemogočati razvoja občin, si pa prizadeva doseči čim bolj ustrezne rešitve za ohranjanje kmetijskih zemljišč in tudi za razvoj občin. Kmetom so predlagali, da svoje nestrinjanje naslovijo na MOK. Nad odgovorom ministrstva so razočarani.

»Obstaja velika slast po naši kmetijski zemlji,« so še dejali in pokazali na polje, ki ga je pred desetletjem kupil zasebnik za zelo visoko ceno. »Zdaj vemo, zakaj je bila tako draga,« so dejali.