Minister Matej Arčon (četrti z leve) s predstavniki koroških občin med ogledom plazu pri Globasnici. / Foto: Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu

Zahvala za sosedsko pomoč

Sosednja avstrijska Koroška, ki so jo v preteklih letih pogosto prizadele naravne nesreče in nekaterim predelom tudi avgustovske poplave niso prizanesle, je takoj po naravni katastrofi v Sloveniji začela zbirati pomoč. Tako denarno kot materialno. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je v ponedeljek obiskal koroške dvojezične občine Železno Kaplo, Globasnico, Galicijo in Pliberk, ki jih je najbolj prizadelo neurje, in se v imenu Republike Slovenije prebivalcem Koroške, deželi, občinam in slovenskim manjšinskim organizacijam osebno zahvalil za pomoč. Slovenska gospodarska zbornica v Celovcu je organizirala posebno akcijo zbiranja pomoči, v katero se je vključilo okrog 20 manjšinskih organizacij in društev, darovali pa so tudi posamezniki. Ob tem je poudaril pomen hitre sosedske pomoči in se po vzoru Geoparka Karavanke zavzel za organizirano in trajno zagotavljanje sredstev za pomoč v takih primerih.

Župnik Stanko ostaja med Ziljani

Prvega septembra se je upokojil župnik v Bistrici na Zilji Stanko Trap. Zaradi svoje dolgoletne navezanosti na kraje pod Dobračem se ga je prijel vzdevek Stanko Ziljski. Leta 1939 rojeni Podjunčan je prišel v Ziljsko dolino leta 1977, v časih, ko je bila slovenščina hudo zapostavljena in v nekaterih primerih celo osovražena. S svojo strpnostjo, preudarnostjo in tudi odločnostjo je znal umiriti razmere in ljudje so ga začeli spoštovati in sprejemati kot svojega dušnega pastirja. V duhovniškem poklicu je bil nad 50 let. Tudi po upokojitvi ostaja v župnišču v Bistrici na Zilji kot duhovni pomočnik, kar ga osrečuje. Ob slovesu je zapisal: »Zaljubil sem se v Ziljsko dolino. Hvaležen sem vsem, ki so se trudili in se trudijo za ohranitev slovenskega jezika. V Ziljski dolini sem se in se še vedno počutim kot doma.«

Prvega septembra je praznoval poklicni jubilej tudi pliberški duhovnik in dekan Ivan Olip, najstarejši od treh bratov duhovnikov s Sel pod Košuto. Pred tridesetimi leti, leta 1993, ga je tedanji celovški oziroma krški škof Egon Kapellari iz župnije Šmarjeta v Rožu imenoval za župnika v Podjuni. Nasledil je dolgoletnega župnika Alojzija Kulmeža. Dekan Ivan Olip je ob obletnici prevzema pliberške fare dejal, da so ga na začetku sprejeli bolj rezervirano, zelo močna pa je bila tudi razdeljenost na nemško in slovensko. Sedaj je jezikovne napetosti veliko manj, žal pa peša znanje slovenščine med mladimi.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / torek, 11. september 2007 / 07:00

Igrali so tenis v belem

Ob 20-letnici igranja tenisa v Gorenji vasi so v nedeljo pripravili teniški turnir dvojic v belem z lesenimi loparji.

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / petek, 20. februar 2009 / 07:00

Smučarji in škotsko krilo

Da imata moški kilt oziroma škotsko krilo in smučanje na Gorenjskem nekaj skupnega, smo lahko izvedeli šele pred dnevi, ob tradicionalnem Pokalu Loka.

Zanimivosti / petek, 20. februar 2009 / 07:00

Pasijonska kuha in peka

Ob Škofjeloškem pasijonu, ki ga bodo letos ponovno izvajali od 27. marca do 19. aprila, se vrstijo spremljajoči dogodki. Kuharska in pekovska delavnica za gostince.

Humor / petek, 20. februar 2009 / 07:00

V tem grmu tiči Murko

Zadnjič sem si ogledal film Martina Scorseseja Shine a Light o skupini The Rolling Stones. In ugotovil, zakaj Murko tako rad "poje".

Gorenjska / petek, 20. februar 2009 / 07:00

Komentar: Še ena civilna iniciativa

»Damijan Perne je Kranjčan, ki drži obljubo!« Tako se je glasil njegov razglas v času lokalnih volitev pred dobrima dvema letoma. Izvoljeni župan je tedaj poudaril, da se bo zavzel tudi za oživit...

Žirovnica / petek, 20. februar 2009 / 07:00

Denar za socialo celo ostaja

V Občini Žirovnica so lani dobili le štiri prošnje za enkratno socialno pomoč, tako da niso porabili niti polovice denarja, ki je bil v proračunu zagotovljen v ta namen.