Kolo in letalo

Besedilo: Mojca Logar
Kategorija: Nasveti / ponedeljek, 11. september 2023 / 08:50

Vsa ta zgodba s škatlo bi bila zelo preprosta, če se na poti ne bi zgodilo kaj nepričakovanega. Popotništvo je lepo prav zato, ker ne gre vse po načrtih, ni predvideno, ni vodnika, ki bo poskrbel zate. Tedaj delujejo drugačni zakoni, zate poskrbi vesolje, božja previdnost ali kakor koli že poimenujete to reč. Domov sva letela iz Porta in v Parizu sva prestopila na letalo za Ljubljano. V Portu je bilo lepo, vroče, sončno vreme. Ob vstopu na letalo sva gledala svoji škatli, kako so ju pripeljali z malim vlakcem skupaj z ostalimi kovčki. Slikala sem to čudo. V Parizu je močno deževalo. Naš let v Ljubljano je bil na povsem drugem terminalu, kamor smo se precej dolgo vozili z avtobusom. Enako so s takšnim malim odprtim vlakcem peljali tudi prtljago. Lilo je kot iz škafa. Gledava tiste kovčke in tako vmesno pripomnim Janezu: »Kaj misliš, kako tale dež prenašajo najine kartonaste škatle s kolesi?« Debelo sva se pogledala in postalo mi je vroče. Na Brnik smo prileteli, ko je bila ura že skoraj polnoč. Vsi so že dobili svoje kovčke, zadnji sta prišli najini škatli. Škatli sta bili videti kot »puzzli«, ki jih ob koncu sestavljene igre dvigneš in se raztreščijo na sto koscev. Razmočen karton je skupaj držal le lepilni trak. Kolo sva kar ven postavila, vsa prtljaga je bila raztreščena, letelo je po tleh. Na koncu uslužbenec v roki drži še majico in nogavice in pravi: »Tole je gotovo vaše.« Bilo je kot v filmu, groteskno, smejali smo se. Na naslednjem tovrstnem kolesarjenju bova škatlo ovila s folijo ali polivinilom. Povsem jasno mi je, zakaj tovrstno uslugo nudijo praktično na vsakem letališču.

Španija kolesarjem popotnikom, kakršna sva midva, ni najbolj naklonjena. Stična točka popotovanja je bila reka Duero. Iz Madrida sva se z vlakom odpeljala do Sorie, od tam pa sva začela kolesarjenje proti izviru te španske lepotice. To je precej neokrnjeno območje, saj sva srečala veliko tabornikov in skavtov, ki so tukaj preživljali počitnice. Reka izvira v pogorju Urbion. Pod temi hribi se nahaja jezero Laguna negra, kamor sva prišla po 18 kilometrih vzpona. Doma se v hribe vozim z električnim kolesom, na tujem pa z navadnim … Tako sva reko ugledala na njenem skorajšnjem izviru, čez deset dni sva ji v Portu, ob izlivu v Atlantik, mahala v slovo. V zgornjem toku in na Portugalskem območje reke reklamirajo kot kolesarsko, turistično, vinsko regijo. Dejansko prav veliko kolesarjev nisva srečala na celi poti. Ni bilo vroče, saj smo bili dokaj visoko in na severu dežele. V reki sem se kopala, v kraju Molinos de Duero pa sva počakala srednjeveški festival. Takšnih stvari ne načrtuješ, zgodijo se, in tako sem imela velika pričakovanja, kakšen bo srednjeveški festival v Španiji.