Na kmetih ni mehkužnih punc ...

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: GG Plus / sobota, 9. september 2023 / 22:34

V sklopu Filmskega festivala pod zvezdami na Dvorcu Visoko se je minuli četrtek gledalcem na projekciji filma Cvetje v jeseni pridružila ambasadorka Tavčarjevega leta, igralka Milena Zupančič, ki se je v spomin Slovencev za večno zapisala kot Meta iz omenjenega filma.

Filmski festival se je na posestvu Dvorca Visoko avgusta odvijal v sklopu prireditev ob vseslovenskem Tavčarjevem letu. Pod zvezdnatim nebom pred dvorcem na Visokem si je bilo mogoče ogledati filma Ljubezen nam je vsem v pogubo in Cvetje v jeseni ter filmske predstave Ravbarski cesar, Visoška kronika in Cvetje v jeseni, uprizorjene v poljanskem narečju, ki so jih izvedli člani Kulturnega društva dr. Ivan Tavčar Poljane, posnele pa kamere RTV Slovenije oziroma društvo. Projekcijo filma Cvetje v jeseni so na zadnji avgustovski večer pospremili s pogovorom z Mileno Zupančič oziroma filmsko Meto, ki je z obiskovalci filmskega večera pod zvezdami delila številne prigode in anekdote s snemanja filma ter v pogovoru z Moniko Tavčar razkrila marsikatero zanimivost, povezano s filmom. Skrivnost, ki je »mučila« tudi režiserja Matjaža Klopčiča, pa je Milena Zupančič tudi tokrat ohranila zase – namreč ali je bil poljub med Meto in Janezom pravi ali zaigran.

Lepi spomini na Poljansko dolino

Milena Zupančič je kot ambasadorka Tavčarjevega leta letos že večkrat obiskala Poljansko dolino, a čeprav je bilo po svoje naporno, je bilo tudi zelo lepo, je priznala. »Zelo rada se vračam v te kraje, ki si jih kar malo lastim oziroma si kar malo mislim, da sem tudi jaz od tu,« se je posmejala. Takoj zatem se je z grenkobo spomnila poplav, ki so avgusta prizadele Poljansko dolino. »V mislih sem bila ves čas z vami.« Žal ji je, da se takrat ni oglasila, a kot je poudarila, bo odpravljanje posledic dolgotrajno, zato bo za to še priložnost. Kot je priznala, kraje v Poljanski dolini večkrat obišče tudi sicer, ne samo letos, ko je ambasadorka Tavčarjevega leta. Ob tem se je spomnila zadnjega obiska s Poldetom Bibičem, ki je v filmu odigral Kosmovega Janeza. »Imela sva se zelo lepo, čeprav me ob spominu spet kar malo stisne pri srcu. Vsakič, ko si ogledam film, ugotavljam, da skoraj nikogar iz takratne ekipe, ki je snemala Cvetje v jeseni, ni več. Ne samo igralcev, tudi režiserja, scenarista, direktorja fotografije, maskerke, kostumografke ... ni več, le jaz in Ivanka Mežan sva še ostali. To je tisto, kar je boleče. V spominu pa jih ohranjam ves čas.« A Poldeta Bibiča ima shranjenega še nekje drugje, se je namuznila. »Vinci Vogue Anžlovar je z nama kot Meto in Janezom posnel oglas za kruh in smo se tudi fotografirali pri nas na Bohinjski Beli. A Poldeta, ki je imel goste, močne, črne lase je bilo treba najprej ostriči. Ravno pred tem pa mi je nekdo svetoval, naj po drevesih obesim vrečke s človeškimi lasmi, da bi se ubranila živali, ki so mi vse oglodale. Na moje začudenje je delovalo, zato sem se na to spomnila tudi, ko sem imela na podstrešju polhe, ki so zganjali neverjeten hrup, in tako sem shranila Poldetove lase. Položila sem jih pod deske na podstrehi. Polhov nimam več, Poldetove lase pa še zmeraj.«

Čudovite spomine ima tudi na snemanje v Poljanski dolini, je priznala. »Bili smo kot družina, zato je tudi film tako dobro izpadel – če je dobra ekipa, je tudi rezultat dober.« Zelo lepo so se razumeli tudi z domačini. »Takrat so bile v teh krajih redke 'ohceti', da nas ni bilo zraven,« se je posmejala. A čeprav so bile noči »kratke«, je bil po njenih besedah režiser neizprosen. »Kar pa ni bil noben problem, zjutraj smo normalno delali,« je zatrdila.

Vloga Mete ji je bila blizu

Na vprašanje, kako se je v filmu vživela v karakter Mete, je priznala, da so igralcem nekatere vloge bliže kot druge, in vloga Mete ji je bila kar blizu, saj tudi sama prihaja z vasi. »Mislim, da mi je vsaj delno kar uspelo upodobiti Meto kot nekoga, ki ni neka mehkužna punca, saj takih na kmetih ni,« je poudarila in s tem izzvala odobravajoč smeh pri obiskovalcih. Kot je pojasnila v nadaljevanju, je Cvetje v jeseni seveda zgodba o ljubezni, a je v ozadju še kaj več; ob silnem presenečenju, ko jo Janez prosi za roko, je pri Meti čutiti tudi razočaranje. »Meta namreč ves čas hrepeni po tem, da bi se iz hribov odpravila v svet, zato Janezu ves čas namiguje, naj jo odpelje v Ljubljano, kjer bi mu kuhala. Zato je v tej prekomerni sreči, ker se želi poročiti z njo, tudi kanček razočaranja, ko ji pove, da je kupil kmetijo, saj se zave, da torej sveta ne bo videla.« Čeprav v vlogi Mete Milena Zupančič vzbuja občutek, da se s to vlogo ni pretirano »mučila« oziroma jo je res »začutila«, pa je poudarila, da ni bila izbrana kar tako, ampak je tako kot druge kandidatke morala opraviti poskusna snemanja.

Z obiskovalci je delila še nekaj zanimivosti v zvezi s posameznimi prizori iz filma, med drugim verjetno najbolj znanim, ko reče: 'mož in žena, mož in žena, vse življenje' ... »Ko smo razmišljali o poročnem darilu za kolega Jerneja Šugmana, so se kolegi, ki lepo pojejo, med drugim odločili zanj posneti pesem, na koncu katere jaz izgovorim ta stavek.« Priznala je, da je bil to sicer eden najzahtevnejših prizorov, a ga je režiserju uspelo posneti z občutkom in tako ne izpade patetičen, čeprav bi lahko. »Pri takih težkih prizorih moraš biti popolnoma osredotočen. Spomnim se, da je Klopčič v studiu, kjer smo snemali, zahteval popolno tišino, da sem lahko odigrala stoodstotno.« Med bolj zabavnimi prigodami pa je omenila snemanje prizora, ko z Janezom v potoku lovita ribo. »Ves čas sem bila v kostumu, zapetem do vratu, takrat pa sem pokazala delček golega stegna. Gospod, ki je 'tolkel klapo', je bil vedno zelo natančen, pri tem prizoru pa nikakor ni mogel izgovoriti prave številke, ker je Meta pokazala malce noge.« Veliko zanimanja pa sproža tudi prizor s poljubom med Meto in Janezom, je priznala, saj je tudi režiserja Klopčiča ves čas zanimalo, ali sta se poljubila zares ali po filmsko. »Tega ne bom nikoli povedala,« se je hudomušno zasmejala. Poljub so morali večkrat ponavljati, saj jih je vsakič kaj zmotilo. »Takrat smo se sicer trudili čim manjkrat ponavljati, saj se je snemalo na filmski trak, kar je bilo zelo drago. Lahko rečem, da sva s Klopčičem privarčevala veliko filmskega traku, saj nismo veliko prizorov ponavljali, le ta je bil izjema.«

Takega uspeha filma nihče ni slutil

Nikoli si ni predstavljala, je priznala, da jo bo vloga Presečnikove Mete tako zaznamovala. »Pri dvanajstih letih, ko sem dobila knjigo, nisem niti slutila, da bom igralka, kaj šele, da bom igrala Meto.« Pojasnila je, da jo je takrat Šubičeva ilustracija na knjigi veliko bolj vznemirila kot celotna zgodba. »Tudi v času snemanja filma pa nihče ni slutil, da bo doživel tak uspeh. Najprej smo snemali kot tridelno nadaljevanko, šele potem so to predelali v film. Že ob premieri nadaljevanke v Škofji Loki se je izkazalo, da bo doživela neverjeten uspeh. Sama menim, da sem zelo srečen človek, ker sem bila del tega, kar je po petdesetih letih še vedno živo, ljudje film še vedno radi gledajo. To se zgodi le redko, zato moramo biti veseli in ponosni.« Priznala je, da se ji je po filmu Cvetje v jeseni življenje precej spremenilo, saj je dobila publiko na svojo stran, kar je po njenih besedah največji kapital za igralca. A srečo ima tudi, je poudarila, da ji ni bilo treba ostati Meta. »Lahko bi se drugače obrnilo; če je igralec v neki vlogi uspešen, se lahko zgodi, da potem dobiva samo take vloge. Srečo sem imela, da mi je Klopčič v vsakem naslednjem filmu namenil popolnoma drugačno vlogo.«

Nekateri pa so vseeno v njej videli predvsem Meto. »Še pred Cvetjem v jeseni smo snemali film Avtostop po scenariju Dušana Jovanovića. Govori o mladem paru, ki nima denarja za pot na morje, zato se vsak dan zjutraj odpravita na konec Viča in štopata, da bi prišla na morje, a jima nikoli ne uspe, zato se zvečer vrneta domov. Govorili smo v jeziku 'hipi mladine', bilo je tudi precej preklinjanja, kar za tisti čas ni bilo primerno, zato so film spravili v 'bunker'. Ko smo posneli Cvetje, pa so odklenili tudi bunker, v katerem je bil ta film. Takrat mi je nekdo anonimno pisal: 'Kako more naša Milena, naša Meta, govoriti tako grde besede.' In za konec dodal: 'Vedite, da je Cvetje v jeseni za vedno ugasnilo v naših srcih.'«