Investicija v krožno gospodarstvo

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Gospodarstvo / nedelja, 3. september 2023 / 07:46

V okviru SRIP – Krožno gospodarstvo so ta teden v podjetju Helios TBLUS v Preski predstavili pilotni reaktor, ki omogoča lažji prenos izdelkov z razvojnega na industrijski nivo.

Medvode – Strateško razvojno-inovacijsko partnerstvo (SRIP) – Krožno gospodarstvo predstavlja povezavo slovenskega gospodarstva, izobraževalno-raziskovalnih in razvojnih institucij, nevladnih organizaciji in drugih deležnikov, ki si prizadevajo za prehod v konkurenčno in odgovorno zeleno prihodnost. Po besedah mag. Aleksandre Podgornik s Štajerske gospodarske zbornice, ki je tudi upravljavka projekta, brez povezovanja vseh različnih skupin in tudi strateške usmeritve države prehod v krožno gospodarstvo in zeleno prihodnost ne bo možen. S tem se strinja tudi predsednik programskega sveta SRIP – Krožno gospodarstvo dr. Zdravko Kravanja z mariborske Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, ki je prav tako članica partnerstva. »Svet spreminjamo v smetišče, namesto da bi odpadke ponovno uporabili,« pravi Kravanja, ki meni, da bi veliko težav današnjega sveta lahko razrešili v okviru koncepta krožnega gospodarstva.

V sedmih letih delovanja SRIP – Krožno gospodarstvo so organizirali že več kot petdeset izobraževalnih dogodkov na področju krožnega gospodarstva, prav tako pa vsako leto prirejajo tudi mednarodno konferenco v sodelovanju z mariborsko Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo, ki bo letos potekala med 6. in 8. septembrom v Portorožu.

Za lažji prenos na industrijsko raven

Eden najpomembnejših dosežkov partnerstva pa je tudi vzpostavitev pilotnega reaktorskega sistema za inovativno predelavo biomase v biomateriale, ki so ga namestili na lokaciji podjetja Helios TBLUS v Preski in bo v prihodnje namenjen tudi drugim članom partnerstva. Poleg tega potencialno predstavlja tudi dopolnitev in razvojno podporo izgradnji biorafinerije v Sloveniji, ki je bila že v času ustanovitve partnerstva o prepoznana kot strateškega pomena za pospešitev prehoda države v krožno gospodarstvo.

Kot je povedal eden od direktorjev družbe, dr. Peter Venturini, jim sodelovanje v partnerstvu omogoča, da znanja razvijajo hitreje in na trg prihajajo pred konkurenco. Pomemben prispevek k temu prinaša tudi novi reaktorski sistem, ki omogoča lažji prenos razvoja izdelkov z laboratorijskega nivoja v proizvodnjo. »Gre za testiranje izdelkov oz. inovativnih idej na večjem nivoju, ki pokaže, ali je mogoče tehnologijo izpeljati na industrijski ravni, kakšni parametri so za to potrebni in kako je treba usmerjati proizvodnjo, da to lahko izpeljemo,« je povedal Venturini.

Delovanje reaktorja je podrobneje predstavil vodja laboratorija za umetne smole dr. Peter Perdih. Dva pilotna reaktorja jim omogočata sintezo umetnih smol v količinah, ki so dovolj velike, da zagotovijo ponovljivost parametrov tudi na proizvodni ravni.

»S tem zagotovimo večjo avtomatizacijo in izključimo možnost človeške napake, kar nam omogoča boljšo kvaliteto in prodajo smole najzahtevnejšim kupcem,« je povedal Venturini. Po besedah direktorja mag. Romana Pirnata sicer zagotavljajo proizvodnjo med 2000 in 2500 ton umetnih smol mesečno, njihova najpomembnejša izvozna trga pa sta Nemčija in Italija.

Za okolju prijaznejše tehnologije

Smole so ključni gradnik premazov in definirajo tudi njihove lastnosti. V Heliosu TBLUS pa izdelujejo tudi smole, ki jih vgrajujejo v kompozitne materiale. Med primeri so elementi za vetrne elektrarne, s čimer prispevajo k večji uporabi obnovljivih virov energije, ali za vozila, ki nadomeščajo kovine, s čimer zmanjšujejo težo vozila in s tem tudi porabo goriv. V družbi sicer uporabljajo obnovljive vire surovin, za kar so pridobili tudi mednarodni certifikat ISCC Plus.

Investicija Štajerske gospodarske zbornice v napravo je znašala okoli 244 tisoč evrov, pri čemer se nadejajo tudi 50-odstotnega sofinanciranja države in EU, ureditev prostora in opreme pa je družbo Helios TBLUS stala še dodatnih 150 tisoč evrov.