Za jutri izdali oranžno opozorilo

Jutri nas čaka poslabšanje vremena. Obetajo se neurja z močnimi nalivi, hudourniški vodotoki bodo naraščali hitro in silovito. Agencija RS za okolje je izdala oranžno vremensko opozorilo za vso državo.

Kranj – Medtem ko te dni preživljamo četrti vročinski val v tem poletju, nas jutri čaka izrazito poslabšanje vremena. Zaradi nevarnosti neurij je Agencija RS za okolje (Arso) za vso državo izdala oranžno vremensko opozorilo, o pričakovanih izrednih meteoroloških in hidroloških razmerah ter o njihovih možnih posledicah tudi na območjih, ki so jih prizadele poplave v začetku avgusta, pa so danes dopoldne dali izjavo za medije.

Nalivi bodo močni in ponekod dolgotrajni

Po besedah meteorologa z Arsa Branka Gregorčiča smo v letošnjem avgustu že drugič priča vremenskemu razvoju, ki je značilen bolj za zimsko polovico leta: to je prodor hladnega atlantskega zraka v zahodno Sredozemlje in kreiranje ciklona nad Sredozemljem, ki bo vplival tudi na vreme pri nas. »Njegov vpliv se bo začel jutri že v jutranjih urah ali zgodaj dopoldne najprej na zahodu Slovenije, pojavljali se bodo predvsem nalivi, potem pa se bo ob sami vremenski motnji dogajanje širilo proti osrednji in tudi vzhodni Sloveniji,« je napovedal. Največ padavin bo sprva v zahodni in osrednji Sloveniji, popoldne pa tudi na vzhodu, kjer se lahko pojavi tudi kakšno neurje s točo in močnim vetrom. »Na zahodu in v osrednji Sloveniji pa bodo težave v glavnem povzročali močni in ponekod tudi dolgotrajni nalivi,« je razložil Gregorčič in dodal, da je pri oceni možne količine padavin po različnih scenarijih velik razpon. »V najbolj pesimističnih napovedih so lahko te akumulacije tudi med 100 in 150 milimetrov krajevno,« je dejal.

Previdnost velja od jutri zgodaj zjutraj

Hidrolog na Arsu Janez Polajnar je dejal, da so na območjih, ki so bila prizadeta ob zadnjih poplavah, razmere še precej ranljive. Vodotoki so ponekod že urejeni do te mere, da bodo lahko prevajali pričakovane količine vode, drugod še ne. Največ težav pričakujejo na pritokih večjih rek oz. na pritokih rek, kjer sanacijske oz. odtočne razmere še niso povsem urejene. »Imamo še veliko plazin, veliko materiala, ki lahko ob tako burnih padavinah ponovno prispe v rečna korita, tam zajezi vodo, in temu primerno pričakujemo tudi razlivanja in poplavljanja, zlasti pritokov večjih rek na neobičajnih območjih. Reke se lahko razlijejo na območjih, kjer to ni običajno, torej zaradi prizadetosti območja v prejšnjih poplavah. Načeloma pa naj bi vsaj večje reke, kot so Sava, Savinja, tudi Sori, odvedle to vodo, ki bo padla, po reških strugah, tako da pričakujemo največ težav na ranljivih območjih, ki so bila že prizadeta, torej na pritokih rek,« je napovedal Polajnar in opozoril, da se hudourniške poplave lahko pojavijo tudi v drugih delih države: predvsem v zahodni Sloveniji, v predalpskem hribovju, na območju reke Reke in Notranjskega krasa, jutri kasneje čez dan pa je ta pojav možen tudi ponekod v vzhodni Sloveniji. »Pričakujemo, da bo pojav silovit, da bodo hudourniški vodotoki naraščali hitro in silovito,« je opozoril Polajnar in dodal, da vsaj v začetnem delu previdnost velja od jutri zgodaj zjutraj.

Še je čas za samozaščitne ukrepe

Polajnar je poudaril, da imamo danes, v nedeljo, še dovolj časa, da se s samozaščitnimi ukrepi pripravimo na omenjene razmere. »Ljudje, ki živijo neposredno ob vodi, torej tisti, ki so bili ob zadnjih poplavah prizadeti, lahko postorijo tisto najnujnejše, kar lahko, da zaščitijo imetje, zlasti premičnine, kot so avtomobili, da jih umaknejo na višje predele,« je svetoval.

Pozivu k samozaščitnemu ravnanju se je pridružil tudi poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan: »Ne bo škodilo, če na nekaterih mestih, ki jih lastniki dobro poznajo, postavijo kakšno vrečo pred garažna ali vhodna vrata ali kaj podobnega. To je pet minut dela, lahko pa prihrani veliko škode in strahu.« Poudaril je, da lahko naredimo marsikaj, preden ujma pride do nas, zato je priporočljivo spremljati radarsko sliko. Želi si, da se napoved ne bi uresničila, če pa že, pa vsaj po blažjem scenariju. »Zagotavljam, kar bo potrebno in kar je v naši moči, bomo naredili tudi tokrat, upam pa, da v taki meri ne bo potrebno,« je Šestan obljubil pomoč.

Za čim večjo pretočnost vodotokov

Rok Penec z Direkcije RS za vode (DRSV) pa je dejal, da bo DRSV v največji možni meri izvajala vse potrebne ukrepe za zmanjšanje škodnega potenciala vodotokov. Izvajali bodo ukrepe čiščenja z namenom zagotavljanja čim večje pretočnosti vodotokov, ob tem pa je ponovno pozval, naj lastniki s priobalnih zemljišč odstranijo vse predmete, kot so hlodovina, ostanki lesa po čiščenju gozdnih predelov in bale sena, ki so se nazadnje izkazale kot potencialno nevarni elementi pri zagotavljanju pretočnost strug vodotokov.

Penec je dodal, da DRSV v okviru svojih nalog izvaja izredne ukrepe na področju urejanja voda. »V ta namen so aktivirane vse sile, ki jih imamo v sklopu koncesionarjev, prav tako bomo v naslednjih dneh ekipe povečali s postopkom javnega naročila, ki nam ga je omogoča vlada s sprejetjem zadnjega zakona. Računamo, da bodo ekipe v naslednjih dneh, tednih vsaj za tretjino večje, kar nam bo omogočalo, da bomo pred jesenskim deževjem oz. pred zimo v večji meri vodotoke uredili na način, da bodo zagotavljali pretočnost.«