Z yugom ni nikoli dolgčas

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Zanimivosti / / 14:20

Blaž Košir iz Žirov je letos uresničil nekajletno željo in se je s svojim avtomobilom zastava yugo odpravil na skrajni sever celinske Evrope, Nordkapp. A že po poti je ugotovil, da bo bolj kot sam cilj zanimiva pot do tja, ki mu je postregla s številnimi dogodivščinami in novimi prijateljstvi. Vse skupaj je povezal še z dobrodelnostjo.

Žiri – Yuga je kupil pred enajstimi leti od prijatelja, saj kot priznava Blaž Košir, se mu je vedno zdel zanimiv avto, predvsem zato, ker so dele zanj proizvajali po celotni nekdanji Jugoslaviji. »Še nekaj časa nazaj so se ga vsi želeli predvsem čim hitreje znebiti, zdaj pa že pridobiva vrednost in je zanj treba odšteti tudi po nekaj tisoč evrov,« se zasmeje. Zato zanj dobro skrbi in ga vozi le poleti, pozimi pa ga raje pospravi, da ga ne bi načela rja.

Z omenjenim avtom se je doslej odpravil najdlje do Srbije oziroma Črne gore, že nekaj let pa je v njem tlela tudi želja, da bi se z yugom odpeljal do Nordkappa. »Z novim avtom to ne bi bil tak izziv,« smeje pojasni svojo odločitev. In res se je izkazalo, da bo že sama pot precejšen podvig. Čeprav je pred odhodom na pot opravil kompleten servis celotnega avtomobila in se je založil tudi z orodjem za popravilo in rezervnimi deli, pa ni računal, da bo že v Stuttgartu moral menjati motor. »Ugotovil sem namreč, da delajo le trije od štirih cilindrov, in zato motor ni imel nobene moči.« Na srečo je imel v Stuttgartu znanca, ki mu je odstopil prostor v svoji garaži in mu tudi pomagal pri menjavi motorja. Nadomestni motor mu je pripeljal prijatelj iz Slovenije, da se je naslednji dan znova lahko podal na pot. Celotno potovanje je sicer trajalo 19 dni, v tem času pa je prevozil 9532 kilometrov. Samo za bencin je odštel približno tisoč evrov, okrog tristo evrov je porabil še za cestnine, kljub temu pa celotni stroški poti niso presegli dva tisoč evrov, je na hitro izračunal Košir.

Na Danskem se je odločil obiskati človeka, ki ga spremlja na YouTubu ter prav tako zbira in popravlja stare avtomobile. »Razkazal mi je svojo delavnico, jaz pa sem mu za darilo poklonil volan yuga.« Že kmalu po zamenjavi motorja je opazil, da nadomestni motor porablja zelo veliko olja, zato je na družbenem omrežju Facebook preverjal, na koga bi se lahko obrnil za pomoč. »Izkazalo se je, da je v Köpingu na Švedskem slovenska skupnost, in tako sem dobil kontaktne podatke nekoga, ki bi mi lahko pomagal, a je imel čas šele čez dva dni. Čakal sem v kampu, kjer sem se – tudi s pomočjo slovenskega žganja – spoprijateljil s poljskimi delavci, ki so mi odstopili celo eno od glamping hišk, ki je bila še prosta.« Po popravilu glave motorja in zamenjavi nekaj tesnil se je poraba olja le nekoliko zmanjšala. Vse dogodivščine na poti so ga precej upočasnile, zato se po postanku na Švedskem ni več veliko ustavljal. »V treh dneh sem nato prevozil več kot dva tisoč kilometrov,« je pojasnil. Na Nordkappu ga je pričakalo lepo, a kljub temu zelo mrzlo vreme, saj je termometer čez dan kazal zgolj osem stopinj Celzija, občutek mraza pa je še povečevala velika vlažnost zraka, kar 97-odstotna. »Nekateri so me spraševali, kako sem tako dolgo pot lahko opravil brez klimatske naprave v avtomobilu. A bi bolj rabil gretje, ki pa prav tako ni delovalo,« se posmeje. Na poti ga je namreč spremljalo deževno vreme, in če se mu avto ne bi toliko kvaril, bi bilo podobno tudi na Nordkappu. Tako pa je lahko v tamkajšnji naravi užival v lepem vremenu. Odpravil se je namreč še na 19 kilometrov oddaljeni sosednji rt, ki je dejansko najsevernejši del celinske Evrope, a je dosegljiv le peš.

Svoje potovanje je združil tudi z dobrodelnostjo. S pomočjo sponzorjev, z nalepkami katerih je prelepil svoj avto, mu je uspelo zbrati več kot dva tisoč evrov, ki jih je v celoti namenil novomeškemu društvu za zaščito živali, ki ga vodijo njegovi prijatelji.