Davčna obravnava donacij in solidarnostne pomoči
Ob letošnjih poplavah se je kot že tolikokrat doslej ob podobnih naravnih nesrečah pokazala izjemna solidarnost z ljudmi, ustanovami in podjetji, ki so utrpeli veliko škodo. Ta solidarnost se izraža v različnih oblikah pomoči – v donacijah, materialu, delu …
Da bi bila pomoč čim bolj učinkovita, je državni zbor v manj kot enem tednu po poplavah potrdil spremembe in dopolnitve zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, s katerimi je začasno uzakonil več interventnih ukrepov. Nekaj teh ukrepov zadeva tudi davčno obravnavo enkratne solidarnostne pomoči in donacij.
Spremenjeni zakon tako za letos zvišuje neobdavčeno enkratno solidarnostno pomoč, ki jo delodajalec lahko izplača zaposlenemu, z dva tisoč na deset tisoč evrov, tolikšen znesek se potlej tudi ne všteva v davčno osnovo iz dohodka iz delovnega razmerja. Pogoj za izplačilo solidarnostne pomoči je, da je zaposleni utrpel hujšo škodo, ki ogroža njegovo zdravje in ima za posledico za bivanje neprimerno življenjsko okolje. Delavec mora hujšo škodo izkazati z ustreznimi dokazili, kot so fotografije, s katerih je razvidna škoda na njegovem domu, zapisnik o prijavi škodnega dogodka zavarovalnici, cenitve, računi za popravila …
Spremenjeni zakon prinaša letos kot enega od začasnih ukrepov tudi dodatno olajšavo za donacije. Podjetja in samostojni podjetniki, ki bodo za sanacijo škode po poplavah namenili donacijo, bodo letos za to lahko uveljavljali dodatno davčno olajšavo. Davčno osnovo si bodo lahko znižali za celotni letos donirani znesek, vendar največ do višine davčne osnove davčnega obdobja. Država je za nakazilo teh donacij že odprla poseben račun, ministrstvo za finance pa je za ta namen odprlo posebno proračunsko postavko.
Davčni zavezanci lahko veliko odgovorov o davčnih vsebinah, ki zadevajo poplave, najdejo tudi na spletni strani finančne uprave (Furs).