Tokrat velja: dražje so, boljše so
Ljubljana – Na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) so se odločili za test piščančjih hrenovk in barjenih klobas. Pravijo, da je od zadnjega testa piščančjih hrenovk minilo dvanajst let. Na analizo v laboratorij so poslali dvanajst izdelkov. Preverili so njihovo kemijsko in senzorično kakovost ter varnost. Posebno pozornost so namenili tudi označevanju. Kot pravi Nika Kremić, strokovna sodelavka za prehrano na ZPS, bi z vidika kemijskih parametrov lahko rekli, da gre trend v smeri poslabšanja. Pri senzoričnih lastnostih in razmerju med beljakovinami in maščobami pa so se izdelki na tokratnem testu odrezali malenkost bolje kot pred leti. Med bolje ocenjenimi so tokrat pristali dražji izdelki in izdelki za otroke.
Dobra novica pa je tudi, da v nobenem od vzetih vzorcev niso zaznali nezaželenih bakterij. Hrenovke namreč spadajo med mikrobiološko občutljivo in hitro pokvarljivo živilo, zato so na testu preverili morebitno prisotnost enterobakterij, ki so kazalnik (ne)ustrezne higiene med proizvodnjo. Dobro je tudi, da je v piščančjih hrenovkah in klobasah čim manj konzervansa natrijevega nitrita. Nekatere hrenovke na policah trgovin pa dokazujejo, da bi se lahko proizvajalci popolnoma izognili dodajanju fosfatov, saj jih perutnina vsebuje že sama po sebi. Fosfati imajo sicer sposobnost vezanja vode, antimikrobni učinek ter vlogo emulgatorja. So pa na Zvezi poudarili tudi, da bodite pri nakupu pozorni tudi na navodila za ravnanje z izdelkom po odprtju embalaže. Ta informacija je manjkala kar pri osmih izdelkih od dvanajstih, ki so jih tokrat vzeli pod drobnogled.