Razgled na mesto Kranj in širše (1)

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Izleti GG / / 19:40

Stojite 40 metrov nad tlemi. Prehodili ste 163 stopnic. Na razgledni ploščadi vas čaka zgodba o mestu na skali in razgled, ki od tu seže na Triglav, Stol in Grintovec, najvišje vrhove vseh treh alpskih verig Slovenije. A v tem prostoru devetkrat dnevno zaigra še deset malih bronastih melodičnih zvonov, t. i. glockenspiel. Skupaj z leseno konstrukcijo, na katero so pritrjeni, tehtajo 317 kilogramov. Izdelani so bili v livarni zvonov Grassmayr v Innsbrucku na avstrijskem Tirolskem.

Tako se začne zapis, na katerega naletite na zadnji ploščadi v stolpu kranjske župnijske cerkve sv. Kancijana in tovarišev, ki ga že nekaj časa lahko obiščete (proti plačilu) in ste na koncu po vseh prehojenih stopnicah nagrajeni z izjemnimi razgledi. Izbrati morate le lep dan. Morda bi edino opozorila, a to je zgolj moje mnenje, da je stopnišče, ki vodi do vrha, bolj naklonjeno mlajši kot starejši generaciji – če se pošalim: tistim z dobrimi koleni. A o tem, ali se bo povzpel oziroma se vsaj poskusil povzpeti na razgledno ploščad, se odloči pač vsak sam.

Na poti do vrha pa na določenih stenah naletimo še na kakšen zapis, ki pripoveduje zgodbo o zgodovini in nastanku kranjske župnijske cerkve, zvonika in tudi ostalih zvonovih, saj je kranjska župnijska cerkev edina v Sloveniji, ki se ponaša s petimi zvonovi v vrsti in šestim, jeklenim zvonom, ki služi kot navček. Sama cerkev pa spada med najstarejša cerkvena središča na slovenskih tleh. O tem najdemo precej pojasnil in razlag. Morda na kratko, kot jo opiše vsem znana prosta enciklopedija Wikipedija na spletu: cerkev svetega Kancijana in tovarišev je poznogotska cerkev verjetno z začetka 15. stoletja, posvečena sv. Kancijanu, Kanciju, Protu in Kancijanili, stoji na temeljih predslovanskega sakralnega objekta iz 6. stoletja, kar so pokazale tudi arheološke raziskave v letih 1972 in 1984. Stoji v središču Kranja, na robu glavnega trga. Je eden najpomembnejših spomenikov gotskega stavbarstva na Slovenskem ter vzor številnim pozneje zgrajenim cerkvam …

In če se vrnemo na omenjeni glockenspiel: ta vsak dan od 9.30 do 17.30 trideset minut čez uro mehko zazvoni melodije slovenske in evropske himne, slovenske ponarodele pesmi, Marijine napeve in tudi nekaj slovenskih pritrkovalnih melodij. Te so tudi naštete, znotraj omenjenih ur se jih zvrsti devet. Se pa kranjski glockenspiel razlikuje od ostalih, ker izstopa po številu tonov/zvonov, ki so namenjeni prav igranju melodij. Vliti so v močnejšem »rebru« in natančno uglašeni. Imajo pa tudi možnost nastavljanja jakosti. (Se nadaljuje)