Gradnja bi ogrozila prihodnost kmetij
Mestna občina Kranj naj bi ob robu Struževega na zasebnih kmetijskih zemljiščih gradila kompostarnico in sortirnico odpadkov, s čimer se lastniki in domačini ne strinjajo. Kot poudarjajo, bi gradnja lahko ogrozila obstoj in prihodnost zadnjih še aktivnih kmetij v vasi.
Struževo – V osnutku sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta Mestne občine Kranj je predvidena tudi razširitev poslovne cone Struževo, kjer naj bi zgradili kompostarno in sortirnico odpadkov. Domačini so izrazili zaskrbljenost, saj naj bi gradnja potekala na zasebnih kmetijskih zemljiščih, čemur ostro nasprotujejo tako lastniki zemljišč kot krajevna skupnost. »O nameri kranjske občine smo bili obveščeni šele ob javni razgrnitvi, ker nas k pripravi osnutka niso povabili niti nas o tem obvestili,« opozarja predsednik Krajevne skupnosti Struževo Tomaž Sajovic. Po njegovem mnenju bi taka gradnja degradirala območje, hkrati pa so takšne namere odraz slabega urbanističnega načrtovanja in odmik od obljub o trajnostni zeleni strategiji razvoja Kranja. Dodal je, da so glede problematike pisno obvestili vodstvo kranjske občine, podžupanja Manja Zorko pa jim je zagotovila, da bo občina proučila pripombe.
Ne želijo drugih nadomestnih zemljišč
Ema in Tanja Golob z ene od štirih kmetij, ki imajo v lasti zemljišča predvidene gradnje, sta poudarili, da gre za edina še rodovitna zemljišča v Struževem. »Če bi nam odvzeli ta zemljišča, bi ostali brez pridelovalnih površin. V načrtih je sicer navedeno, da bo občina zagotovila kompenzacijo, a je vprašljivo, ali nadomestna zemljišča dejansko ima, ker zemljišča v obroču avtocestnega izvoza na Polici zagotovo niso ustrezna. Poleg tega mi ne želimo drugih zemljišč, temveč ohraniti ta, ki jih že vrsto let obdelujemo,« sta dejali.
Prav tako ju skrbi za prihodnost zadnjih še aktivnih kmetij. »Te bi lahko propadle, saj ne bomo imeli obdelovalnih površin. Vsak hlev ima namreč najmanj šestdeset krav, ki jih ne bomo mogli več vzdrževati. Dve kmetiji se preživljata izključno z živinorejo, ki jima predstavlja tudi glavni vir prihodka,« sta poudarili.
Ob tem je Simon Rakovec, predstavnik omenjenih kmetij, izrazil dodatno zaskrbljenost, saj bi občinska odločitev negativno vplivala tudi na lokalno samooskrbo. »Kmetu zemljišče v bližini doma pomeni veliko več kot tisto, ki je odmaknjeno,« je poudaril. Zaveda se problematike umestitve infrastrukture, a predlaga, da se za gradnjo kompostarne in sortirnice odpadkov uporabi degradirano območje v Tenetišah. »Struževske kmetije se želimo širiti in s tem povečati proizvodnjo, vendar nas pri tem omejuje prostorski načrt občine. Prav tako imamo vsi naslednike, ki bodo nadaljevati našo kmetijsko tradicijo, a brez zemlje bo to izredno težko,« je še dodal.
Peticija proti gradnji
Domačini so začeli tudi zbiranje podpisov za peticijo proti gradnji. V dveh dneh zbrali okoli dvesto podpisov, zbiranje pa bodo nadaljevali tudi v širši okolici. »Pritožili se bomo tako kolektivno kot vsak kmet posebej, saj ne bomo dopustili, da naša rodovitna zemljišča spremenijo v smetišče,« sta dejali Ema in Tanja Golob. Javna razgrnitev sprememb prostorskega akta še vedno poteka, pripombe pa je mogoče podati do 13. avgusta.