Družina ni vedno otok varnosti

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Naklo / nedelja, 13. maj 2007 / 06:00

Strokovnega posveta Družina in vrednote skozi prizmo drugačnosti se je ta teden v Naklem udeležila tudi varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik.

Naklo - Namen strokovnega srečanja, ki sta ga pripravila centra za socialno delo iz Kranja in Škofje Loke, je sodelovanje med vladnim in nevladnim sektorjem in večji pretok informacij o programih in delovanju na področju socialnega varstva, da bi povečali možnost za kvalitetnejše življenje posameznikov in družin, je povedala koordinatorica programov socialnega varstva v lokalni mreži Mateja Prosen. Ivana Košir Erman, direktorica centra za socialno delo Škofja Loka, je spregovorila o družini kot mestu, kjer se ljudje čutijo pripadne in varne, pa tudi o pojavih, ki povzročijo povsem nasprotne občutke. Marjan Podbevšek, direktor Centra za socialno delo Kranj, pa je sodelujoče seznanil s sporočilom Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki pripravlja dva pomembna dokumenta, povezana s temo omenjenega posveta. Eden je program za otroke in mladostnike do leta 2016, drugi pa zakon preprečevanju nasilja v družini.

Uvodno predavanje Zdenke Čebašek Travnik, od februarja varuhinje človekovih pravic, sicer pa zdravnice psihiatrinje, in teme drugih predavateljev s področja družine so bili iztočnica za pogovore o medsebojnih odnosih v družini, o boleznih odvisnosti, o nasilju, o vlogi matere in očeta, o vrednotah in drugih vprašanjih, povezanih z družino. Zdenka Čebašek Travnik se je kot psihiatrinja veliko ukvarjala z boleznimi odvisnosti, zlasti s problemom alkoholizma, ki v družini in družbi povzročajo veliko gorja. Med lastnostmi odvisne družine omenja dejstvo, da psihoaktivne snovi (poleg alkohola tudi mamila, pomirjevala, govornica je posebej omenila tudi patološko hazardiranje) postanejo glavna stvar, okoli katere se vse vrti. V družini se zaradi tega spreminjajo vrednote, spremeni se spolno vedenje, večja je izpostavljenost nevarnostim, v takšnih družini so pogostejše izkušnje prezgodnje izgube, obstaja tudi večje tveganje za nastanek odvisnosti pri drugih družinskih članih, pojavlja se nasilje. Čeprav za Slovenijo ni natančnih analiz, varuhinja iz svojih izkušenj in raziskav ve povedati, da vsaj 15 odstotkov otrok živi v družini, kjer je eden od staršev alkoholik. Zaradi nasilja so ogroženi tudi moški, sicer pa so žrtve največkrat ženske in otroci, pa tudi ostareli, drugačni, bolni … Pomembno vprašanje je, kaj lahko storimo, da bo nasilja v družinah manj. Država lahko tu poseže s svojo zakonodajo, ki naj zaščiti (predvsem ranljive skupine) ljudi pred nasiljem, zagotovi ukrepanje zoper nasilna dejanja in nasilneže ter njihovo ustrezno obravnavo, zlasti pa je treba v družbi doseči, da do nasilja kot nesprejemljivega družbenega vedenja ne bo strpna.

Tatjana Gričar iz Humane, združenja svojcev pri skrbi za mentalno zdravje, je navzočnost varuhinje na posvetu izkoristila za vprašanje o zakonu, ki ga vlada pripravlja o skrbi za duševno zdravje. Pred nedavnim je namreč varuhinja na srečanju nevladnih organizacij s tega področja obljubila, da bo predlagatelje zakona (ministrstvo za zdravje) večkrat spomnila, naj z zakonom pohitijo. Gričarjevi je odgovorila, da je bila njena zadnja »intervencija« pred prazniki uspešna in da so ji že poslali osnutek zakona.