Lenarčič: Slovenija bo predvidoma zaprosila za pomoč iz evropskega solidarnostnega sklada
Ljubljana – Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič je danes po seji vlade napovedal, da bo po njegovi oceni Slovenija za reševanje posledic poplav zaprosila za pomoč iz evropskega solidarnostnega sklada. Vlada je na seji to tudi potrdila, so sporočili z vladnega urada za komuniciranje.
Doslej je Slovenija že zaprosila za pomoč prek mehanizma za civilno zaščito, kot je dodal Lenarčič pa lahko pomoč pridobi tudi iz drugih sredstev EU.
"Najprej bi želel izreči sožalje svojcem žrtev in solidarnost vsem, ki so bili tako ali drugače prizadeti zaradi poplav. Želim izraziti pohvalo vsem intervencijskim ekipam, ki so s svojim delom rešile veliko ljudi in zavarovale veliko premoženja," je Lenarčič dejal na novinarski konferenci po izredni seji slovenske vlade.
Poudaril je, da podobne naravne nesreče v nekaterih drugih državah terjajo veliko žrtev. "V Sloveniji zdaj še ni tako, kar kaže na učinkovitost slovenskega sistema zaščite in reševanja," je dodal.
"Slovenija v teh težkih časih ni sama. Lahko računa na podporo EU in držav članic na več načinov," je pojasnil in kot prvega omenil evropski mehanizem za civilno zaščito. Slovenija lahko skozi ta mehanizem zaprosi za konkretno pomoč, ki jo potem v čim krajšem možnem času organizirajo države članice. Za zdaj je Slovenija v okviru mehanizma že zaprosila za satelitsko izdelavo zemljevidov, da lažje presodi celoten obseg škode.
Druga možna oblika podpore Sloveniji bi lahko prišla iz evropskega solidarnostnega sklada, ki je po njegovih besedah namenjen prav državam prizadetih v naravnih nesrečah. "Kolikor razumem bo Slovenija zaprosila za pomoč iz tega sklada," je naznanil.
Vlada je na seji potrdila, da bo Evropski komisiji posredovala vlogo za pomoč iz solidarnostnega sklada EU, ki državam članicam v primerih naravnih nesreč zagotavlja nepovratna sredstva. Med drugim se lahko iz sklada financira urejanje prizadetih območij, zdravstveno oskrbo prizadetega prebivalstva ter takojšnjo usposobitev infrastrukture in objektov na področju energetike, pitne vode, odpadnih voda, telekomunikacij, prometa, zdravja in izobraževanja.
Za pridobitev pomoči iz solidarnostnega sklada se mora predhodno pridobiti ocene škode, ki so jih poplave povzročile. Za namenitev pomoči iz sklada bi morale te preseči 0,6 odstotka bruto nacionalnega dohodka prizadete države.
Med drugimi oblikami pomoči je naštel evropsko krizno rezervo za kmetijstvo, s katero bi se dalo pridobiti podporo za pokritje uničenja pridelkov in kmetijske mehanizacije. Omenil pa je tudi razpoložljiva sredstva v obstoječih programih EU, kot so kohezijska sredstva, sredstva iz evropskega sklada za regionalni razvoj in evropskega instrumenta za okrevanje in odpornost.
"Vsaj del teh sredstev je v luči poplav možno preusmeriti za soočanje s posledicami te krize," je poudaril. Poplave v Sloveniji je označil tudi kot priložnost za pogled v prihodnost, s ciljem, da se izboljšajo priprave in odpornost na prihodnje podobne naravne nesreče.