Ko življenje gledaš s srcem

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Rekreacija / sreda, 2. avgust 2023 / 14:38

Steza Mali princ (1171 m n. m.) – Saj poznate zgodbo Mali princ? O dečku, ki je odrasle učil, da je stvari treba gledati s srcem, saj je bistvo očem skrito. Ni čudno, da je po južnem Velebitu speljana pot, ki se imenuje po njem.

Odkrivanje skritih kotičkov južnega Velebita je vznemirljivo, sploh če se podajaš v svet, kjer te obkrožajo visoke apnenčaste stene, ostre kot nož, stene, ki padajo navpično, nekje vmes pa je speljana adrenalinska pot. Omenjeno pot je v letu 2003 nadelal Slavko Tomerlin, bolj znan kot Tatek. Zavetišče z njegovim imenom je tudi na Stapu, kjer smo že bili. Možakar je zgradil tudi zavetišče Crnopac, kjer je speljana omenjena pot Mali princ. Pretkano speljana pot je tako kot Kamnita galerija neke vrste labirint, ki te čez naravne kamnite pregrade in skulpture pripelje z ene strani na drugo.

Če smo nastanjeni v Starem Gradu, kjer je vhod v Nacionalni park Paklenica, se zapeljimo po cesti proti Obrovcu in Gračcu. Ko prevozimo predor dolžine 160 metrov, se na drugi strani začnemo spuščati in na desni strani bomo opazili makadamsko cesto. Zavijemo desno in že zagledamo smerokaze, ki nas usmerijo proti planinskemu zavetišču Crnopac. Vzpon začnemo na travniku in sledimo markirani poti. Kmalu dosežemo razpotje, kjer gre desna pot čez Veselinovićeve stanove direktno na vrh Crnopaca, leva pot pa proti planinskemu zavetišču Crnopac. Leva pot bo za nas. Zmerno se vzpenjamo po izrazitem kraškem svetu, levo v daljavi zagledamo Ričico pri Gračcu. Steza nekaj časa poteka tudi precej zložno, ko se vzpne čez skalni del, nato pa strmo skozi gozd navzgor. Pridemo na nekakšno sedlo, a na drugi strani nas vodi navzdol. Sledi nekaj sestopa, nato pa pot po desni strani obvozi nekakšno uvalo, ko dosežemo skale, kjer gre težja, markirana pot proti zavetišču. Mimo zavetišča sestopimo skozi gozd, ko nas smerokaz usmeri desno. Višino izgubljamo, do odcepa desno, ki nas usmeri na stezo Mali princ. Prvi metri nas vodijo čez skalni skok. To so t. i. Dvori, ko dosežemo Dvorska in Nizka vrata. Pot se vije pretkano in treba je oprezati za markacijami. V Zdenkovi jami sta dve lestvi. Če opazujemo, kako je varovano, smo lahko malce zaskrbljeni, a upamo, da bo zdržalo. Za jamo sledi detajl, kjer mi je bilo rečeno »vjeruj u ljubav« (verjemi v ljubezen), pa bo. Jeklenica je namreč pritrjena na trhlo polomljeno drevo, skalni skok je pa malce siten. Sestopimo v Šušnjevac. Sledijo Podkuk ter Slepi in Ozki klanec. Zanimivo je, da se marsikakšen detajl poti, ki je tehnično zahteven, pleza navzdol. Previdno. Kako so pritrjene jeklenice, pa bolje, da ne gledamo. Potem se vzpnemo na Krivi klanec, kjer so nam v pomoč klini, ko dosežemo Tonkina vrata, ki jim sledijo še Stankina vrata. Atraktiven vzpon na Hrbet/Kičmu, ko hodimo po ozkem in izpostavljenem grebenu. V pomoč nam je jeklenica. Steza Mali princ se zaključi z vzponom skozi Nebeška vrata. Na drugi strani sestopimo po markirani stezi. Vmes je še odcep za Beli Kuk, 1171 m n. m., ki nam ponudi razgled na labirint skalnih kukov in sten, kjer poteka pot Mali princ. Vrnemo se do zavetišča Crnopac in nato po poti vzpona nazaj do jeklenega konjička.

Tovrstna pot je za izkušenega gornika čisti užitek, igra. Saj veste, kako je rekel Mali princ: »Vsi odrasli so bili nekoč otroci, a se le redki tega spomnijo.«

Nadmorska višina: 1171 m
Višinska razlika: 1000 m
Trajanje: 6 ur
Zahtevnost: 5 / 5