V labirintu se skriva petnajst orientacijskih točk z različnimi igrami in nalogami. / Foto: Tina Dokl

V Hrastjah največji koruzni labirint

V Hrastjah so sredi julija odprli največji koruzni labirint v Sloveniji, ki se razprostira na šestih hektarjih koruznega polja. Pripravili so kar nekaj novosti, med drugim tudi neraziskani labirint, po katerem se obiskovalci podajo brez pomoči zemljevida.

Hrastje – Potem ko so lani Kranjčani doživetje koruznega labirinta lahko izkusili na Zlatem polju, se lahko letos v njem »izgubijo« v bližini Agromehanike v Hrastjah. S kolobarjenjem koruze se namreč vsako leto seli tudi koruzni labirint, pojasnjuje Nataša Pečarič, vodja tematskega parka. Labirint na koruznem polju v Hrastjah so sicer odprli sredi julija, obiskati pa ga bo mogoče do žetve koruze, predvidoma so sredine septembra.

»Koruzni labirint smo v Kranju prvič postavili lani. Z obiskom smo bili zadovoljni, prav tako nas je lepo sprejela in podprla tudi lokalna skupnost, zato smo se odločili, da se vrnemo. Letošnji labirint je še večji, razprostira se na šest hektarjev velikem koruznem polju, dolžina poti pa je štiri kilometre. Vsekakor gre za največji tovrstni park v Sloveniji doslej,« je razložila Pečaričeva.

Letošnja tema vesolje

Labirint skriva petnajst orientacijskih točk, ki so označene s tablo in številko. Na vseh postajah so poskrbeli tudi za interaktivno vsebino, bodisi poučno bodisi zabavno. »Koruzni labirint je letos oblikovan na temo vesolja, tako da obiskovalci na poti skozi labirint spoznavajo vesolje. Labirint je ponovno nastal v sodelovanju s Fakulteto na arhitekturo iz Maribora. Načrt so oblikovali študenti pri predmetu Geodezija pod mentorstvom prof. Roka Kamnika. Avtor načrta v Hrastju, gre za astronavta, je Tin Kovačič,« je povedala sogovornica.

V labirintu so nove tudi igre, prav tako je novost t. i. neraziskani labirint, ki ni vrisan na zemljevidu, s katerim se sicer obiskovalci podajo na pot po tematskem parku. »Od petnajstih točk je na zemljevidu narisanih dvanajst, tri pa se skrivajo v neraziskanem delu koruznega labirinta, ki ga obiskovalci odkrivajo povsem brez pomoči.«

Za neraziskani del labirinta so se odločili, da predvsem odraslim obiskovalcem še nekoliko otežijo raziskovanje labirinta. »Nekateri si enostavno želijo, da se v labirintu tudi izgubijo,« je pojasnila Pečaričeva. Na vprašanje, ali se jih potemtakem v neznanem delu labirinta veliko izgubi, Pečaričeva odgovori, da po prvih izkušnjah ne. »Sicer pa najti izhod iz koruznega labirinta ni težko, saj enostavno ubereš svojo pot skozi koruzo, ki te pripelje na zunanji rob koruznega polja, potem pa se le še okoli polja sprehodimo do začetne info točke.«

Tudi letos rešujejo rebus

Obiskovalci z iskanjem vseh petnajstih točk v labirintu znova rešujejo rebus, so jim pa nalogo letos otežili, saj z informativnih tabel ne prepisujejo črk, ampak simbole. Te šele po koncu obiska na info točki zamenjajo za črke in z njimi poskušajo rešiti rebus. Vsi, ki ga pravilno rešijo, sodelujejo v nagradni igri za panoramski let nad koruznim poljem.

Koruzni labirint je primeren tako za odrasle kot otroke od petega leta starosti naprej. Najbolj privlačen je za družine, primeren je za rojstnodnevne zabave in teambuildinge, mlad par pa lahko v njem preživi tudi zanimiv zmenek. Ker gre za polje, priporočajo uporabo pohodne obutve, za lažje prenašanje poletnega sonca pa pokrivalo in predvsem zadostno zalogo vode. Raziskovanje labirinta, če se seveda odločite, da boste poiskali vseh petnajst postaj, namreč traja od ure in pol do dve uri. Nekajkrat na sezono odprejo tudi nočni labirint, ko si obiskovalci pot osvetljujejo z naglavnimi lučkami, v labirintu pa jih pričakajo tudi nenapovedani gosti, da jim hojo po labirintu še dodatno popestrijo.

»Lani smo se enkrat izgubili«

Med obiskom koruznega labirinta v Hrastjah smo srečali tudi brata Gala in Marcela, ki sta bila lani v koruznem labirintu na Zlatem polju skupaj z mamo, letos pa ju je spremljala teta Polona. »Lani je bilo zelo zanimivo, zato sva prišla tudi letos. Enkrat smo se tudi malo izgubili, a ni bilo panike, saj smo si pomagali z zemljevidom,« sta nam lansko izkušnjo opisala fanta, ki sta sicer tudi tabornika, tako da, kot smo se tudi sami prepričali ob začetku njunega raziskovanja letošnjega labirinta, z branjem zemljevida in orientacijo nista imela prav nobenih težav.

»Nekaterim pa orientacija v labirintu ne gre tako dobro in občasno zaidejo, tako da ob vrnitvi na info točko kdo tudi reče, da se mora izboljšati v orientaciji. A brez skrbi, na koncu vsi najdejo pravo pot in izhod iz labirinta,« nam je zaupala Manca Jugovic, ki obiskovalce prijazno sprejme na info točki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / sobota, 14. januar 2012 / 07:00

Naši najprej z Norvežani

V nedeljo se v Srbiji začenja letošnje EP v rokometu, naše pa prvi nastop čaka v ponedeljek proti Norvežanom.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Teroristični napad na kulturno dediščino?

V noči s sobote na nedeljo je zagorelo v salonu Lazarinijevega gradu v Valburgi pri Smledniku. Požar je uničil dragoceno pohištvo v salonu, freske v viteški dvorani in nekaj stolov KUD Smlednik, ki je...

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Sedmica: Komu verjeti

V slovenskem javnem življenju vlada anarhija; namesto da odnosi temeljijo na argumentih, temeljijo na govoricah in fantomskih dokumentih. Šolski primer teh podalpskih razmer je vprašanje...

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Včasih je ravno obratno

Vsi so se norčevali iz mojega šepanja

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Med sosedi 22

Slovenci na Koroškem na poseben način ohranjajo spomin na pomembnega rojaka dr. Joška Tischlerja, ustanovitelja Narodnega sveta koroških Slovencev in Slovenske prosvetne zveze, po...

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Iz starih časov: Teritev

V našem opisovanju preje smo prišli do teritve, opravila, »pri katerem iz godnih, posušenih lanenih ali konopljinih stebel s trlico izločijo vlakna, tj. predivo«. Tako to opravilo oprede...