Z Gorenjskim glasom na kolesu

Gorenjski glas tretje leto zapored organizira kolesarska potovanja. Spoznali smo, da je hitrost, s katero se premikamo s kolesom, ravno prava, da si lahko podrobno ogledamo nove kraje, in hkrati ne tako majhna, da bi manjkalo novih dogodivščin.

Kranj – Ko govorimo o rekreaciji, pogosto mislimo na tisti del, kjer tekmujemo za rezultat. Pogosto sta prisotni tekmovalnost in borbenost. S tem se precej poveča možnost, da pride do poškodb, saj rekreativci prevečkrat obremenimo svoje telo prek svojih zmožnosti. Tako v bitki s časom ali za premoč na igrišču pozabimo na to, da je glavni namen rekreacije lahkotno gibanje, preživljanje prostega časa v naravi, druženje, sprostitev in ob tem mogoče spoznavanje novih krajev. Prav to smo želeli svojim bralcem ponuditi, ko smo se pred tremi leti odločili, da organiziramo kolesarske izlete.

Na začetku, ko smo organizirali prvo takšno potovanje, si sploh nisem predstavljal, kako bo 16 naključno zbranih in različno pripravljenih kolesarjev lahko potovalo skupaj. Prekolesariti tudi do sto kilometrov dnevno in premagati precej klancev ni enostavno. Toda začetni dvom je izginil že na prvem potovanju po Prekmurju. Takoj sem opazil, da so se zbrali ljudje s podobnim načinom razmišljanja, ki jim napor ni odveč, so pripravljeni pomagati drug drugemu in razumejo, če gre kaj tudi narobe.

Na vseh potovanjih tudi opažam, da kolesarji spodbujajo drug drugega in si pomagajo. Če nekdo ostaja zadaj in ne more več slediti skupini, mu drugi pomagajo, skoraj vedno se nekdo sam javi za pomoč. Na potovanju je sicer vedno organizirano spremstvo s kombijem, a redkokdaj se kdo odloči, da se bo del poti peljal na štirih kolesih in bencinski pogon. Naš zvesti spremljevalec Janez nas pogosto preseneti z dobro malico, in kot pravi, je včasih stresno najti prostor za malico. Kljub temu mu to vedno uspe – četudi med cipresami na pokopališču. Nad malico so naši gostje navdušeni predvsem zato, ker se Janez res potrudi, deloma pa tudi zato, ker so po veliko prevoženih kilometrih naša telesa utrujena in je vsaka hrana še kako dobrodošla in okusna. Med kolesarjenjem poskrbimo za ustrezno motivacijo in ne preveč ekstremne napore, ob koncu dneva pa za sprostitev ob glasbi. Ponočujemo pa ne, saj smo prijetno utrujeni in vemo, da nas naslednji dan čakajo nove kolesarske dogodivščine in spoznanja.

Kje smo kolesarili letos

Organizirali smo štiri kolesarska potovanja. Najprej smo se podali na Goriško in se prvi dan spustili z Livških Raven proti Goriškim brdom. Po grebenu ob italijansko-slovenski meji smo se v štiridesetih kilometrih spustili za tisoč metrov do Gonjač v Goriških brdih. Drugi dan smo iz Nove Gorice podali do Ogleja in Gradeža. Zadnji dan smo v slabem vremenu kolesarili proti Krasu, ki nas je pričakal v lepem sončnem vremenu.

Druga daljša avantura so bile lepe poti po Južnem Češkem. Gozdovi Šumave, ki skupaj z bavarskimi gozdovi tvori največji evropski gozd, so bili v času hladne vojne velik vojaški poligon, komor je redko stopila druga kot vojaška noga. Zato je v veliki meri narava neokrnjena, ceste pa lepo urejene. Bivali smo v nekdanjem vojaškem hotelu sredi gozdov, zato smo lahko zvečer priredili zabavo po svoje. Po dveh dneh smo se podali v Česky Krumlov, lepo srednjeveško mesto z bogato zgodovino. Ta kraj je turistično zelo obiskan in gostom nudi polno lepih razgledov in kulinaričnih ter adrenalinskih doživetij. Tudi del naše ekipe se je zadnji dan odločil, da kolo zamenja za čoln in se odpravil na raftanje po reki Vltavi.

Naš popotniški hit je kolesarjenje ob reki Donavi, ki smo ga letos organizirali že tretjič. Popolna ravnina, lepa mesta in povsem varne kolesarske poti so glavne značilnosti tega potovanja.

Zadnje potovanje po Južni Češki je bilo ponovitev prvega, le da smo nekatere poti spremenili.

Misli naši gostov

Sledi nekaj utrinkov in misli kolesarjev, ki so letos potovali z nami.

Meta in Igor: »Še enkrat hvala za čudovito kolesarjenje. Vsekakor bi bilo pametno opisati veliko število razgibanih kolesarskih poti po neokrnjeni dolini reke Vltave, prečudovito mesto Česky Krumlov, veliko izbiro piva ... Kolesarjenje je zmerno naporno in je primerno za vse starostne skupine. Organizacija potovanja je zelo dobra, Janez pa je na izviren način (zelo dobre malice) poskrbel, da smo si nabrali moči za popoldanske izzive, ki so bili zanimivi in so nam bili v posebno zadovoljstvo. Zvečer pa si nas pozabaval s harmoniko in preizkusil naše glasove, ki pa jih moramo še izpiliti in se naučiti pesem Tancuj, tancuj, vykrucaj ... Zgodovina Češke je zanimiva in ob kolesarjenju si jo podajal tako, da nam ni bilo odveč poslušati. Skratka kolesarjenje po Južni Češki je bilo po najinem okusu.«

Ani in Janez: »Na potovanjih je veliko odvisno od ljudi in misliva, da smo bili vesela in prijateljska druščina, ki je z vnemo kolesarila po klančkih gor in dol ... Za naju je bilo enkratno, nepozabno in neponovljivo raftanje po Vltavi. Tudi večeri ob pivu harmoniki, kitari in naši pevskih talentih, ki so prepevali vsak po svojih zmožnostih.«

Marija, Dušan, Irena in Aleš: »Všeč nam je, da nimamo nobenih skrbi glede organizacije – naša naloga je samo kolesarjenje in uživanje.«

Mari in Jože: »Za tiste, ki prisegajo na gorenjske klance, je morda popolna ravnina ob Donavi velik dolgčas. Ko sva po dobrih 350 km prikolesarila iz Passaua na Dunaj pred katedralo svetega Štefana, naju je zajel občutek zmagoslavja. Biti v samem centru Dunaja s kolesom, to pa res ni kar tako. Prav zares, enkratno doživetje.«

Helena: »Na letošnjem kolesarjenju je bilo enostavno vse lepo. Ljudje so bili prijetni, vodnik je že v Kranju dal vedeti, da bo to preprosto in lepo druženje. Všeč mi je bilo, ker je bilo vse urejeno, za vse je bilo poskrbljeno; vse je teklo kot po maslu. In nič se nam ni mudilo. Všeč mi je tudi, ker skupina ni prevelika in ker ni strahu pred tem, če slučajno ne bom zmogla, če se mi kolo pokvari, ker je ves čas z nami spremljevalno vozilo.«

Janez: »Imamo ravno pra­všnjo kombinacijo kolesarjenja, turističnih ogledov in zadosti turističnih razlag. Všeč mi je preprostost kolesarjev in naš skupni cilj – kolesariti, videti nove dežele, se sprostiti od dnevne rutine in se zabavati. Ustvariti prijetno vzdušje, zaradi katerega se mnogi vračajo, je prava umetnost, saj tega ne moreš izsiliti in narediti na silo. Zdi se mi, da k temu največ prispevajo naša skupna srčnost, iskrenost, igrivost, radovednost in včasih tudi medsebojna potrpežljivost.«

Zaradi takšnih misli je lepo organizirati kolesarska potovanja in potrudili se bomo, da boste tudi v naslednjih letih radi kolesarili z nami.