Državni zbor je v ponedeljek sprejel zakon o dolgotrajni oskrbi, včeraj pa je državni svet že glasoval o vetu na zakon. / Foto: Gorazd Kavčič

Državni zbor sprejel zakon o dolgotrajni oskrbi

Državni svet včeraj o vetu

Državni zbor je v ponedeljek v obravnavi po nujnem postopku sprejel zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ureja pravice iz dolgotrajne oskrbe, uporabljati pa se bo začel 1. januarja 2024. Zakon tako postopno (do 1. decembra 2025) kot pravice prinaša oskrbovalca družinskega člana, dolgotrajno oskrbo na domu in e-oskrbo, dolgotrajno oskrbo v instituciji in denarni prejemek. Od 1. julija 2025 uvaja tudi plačilo obveznega prispevka. Delodajalci in delojemalci bodo v skladu z zakonom plačali prispevek v višini enega odstotka bruto plače, upokojenci pa v višini enega odstotka od neto pokojnine. Samostojni podjetniki in kmetje bodo plačali dva odstotka, ker so hkrati delodajalci in delojemalci. Na ministrstvu za solidarnost pričakujejo, da bodo s prispevkom predvidoma zbrali 620 milijonov evrov letno. Sprejeto je bilo tudi koalicijsko dopolnilo, da bo od 1. januarja 2028 mogoče zaračunati tudi lastno udeležbo pod pogojem, da sredstev iz drugih virov ne bo dovolj. Včeraj popoldne je državni svet odločal o pobudi za odložilni veto na zakon, ki so jo vložile interesne skupine delodajalcev, lokalnih interesov ter kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev.

Arbitraža – še na dnevnem redu ali ne

Predsednik vlade Robert Golob je minuli petek med obiskom v Zagrebu dejal, da je Slovenija sicer neomajno zavezana arbitraži o meji med Slovenijo in Hrvaško in jo je treba implementirati ter uresničiti, vendar pa pri tem ni časovnega pritiska. »Pomembno je, da to temo, ki je tako zastrupljala odnose med državama, umaknemo iz dnevne politike,« je poudaril. Na izjavo se je v ponedeljek odzval bivši predsednik republike Borut Pahor, ki je na Facebooku zapisal, da arbitraža ni nikoli »zastrupljala« odnosov med Slovenijo in Hrvaško, temveč je, prav nasprotno, omogočala vsestransko odlične odnose. Kot je dodal Pahor, ki je leta 2009 kot predsednik slovenske vlade podpisal arbitražni sporazum s Hrvaško, se lahko razume narobe, če se reče, da je arbitraža umaknjena z dnevnega reda. »Slovenija mora zlasti ob uradnih obiskih vztrajati pri stališču, da je mejno vprašanje rešeno. Ker je,« je zapisal. Zunanja ministrica Tanja Fajon pa je v sredo poudarila, da se vprašanje arbitraže ne relativizira ali umika z dnevnega reda politike. »Za nas je to dejstvo, Slovenija jo priznava, Hrvaška pa ima svoje stališče. Verjamem, da bomo v tem duhu sodelovanja našli rešitev za najtežja vprašanja,« je dejala. Hrvaška, kot je znano, odločitve arbitražnega sodišča o meji ne priznava. Predsednik hrvaške vlade Andrej Plenković je tako na novinarski konferenci med Golobovim obiskom dejal, da se na strokovni ravni pogovarjajo o isti temi z dveh zornih kotov in poskušajo najti rešitve, »ki bi za Slovenijo morda pomenile izvajanje arbitražnega sporazuma, za Hrvaško pa iskanje druge rešitve«.

V neurju znova razdejana bolnica Franja

Slovenijo je v zadnjih dneh prizadelo več silovitih neurij, ki so povzročila tudi precejšnjo škodo. V neurju 13. julija je bila tako ponovno zelo poškodovana tudi Partizanska bolnica Franja, ki je kulturni spomenik državnega pomena, nosilec znaka evropske dediščine in je vpisana na Unescov poskusni seznam svetovne dediščine. Narasla voda je odnesla material s poti in ustvarila globok in težko prehoden graben, na poti je odložila tudi veliko odpadnega materiala. Varnostne ograje, mostiči in brvi so bili uničeni ali resno poškodovani. Povsem uničene so tudi tri barake, in sicer rentgen, kuhinja in električna centrala. Odneslo je tudi celotno elektrarno. V nekaterih barakah je ostalo veliko mulja in blata, prisotna je vlaga, celoten teren je razmočen. Nedotaknjena je ostala le baraka številka 9, ki je tudi v neurju leta 2007 ostala nepoškodovana. Takrat je bilo skoraj povsem uničenih 14 od 16 barak, obnova pa je trajala skoraj tri leta. Ponovno obnovo bolnice je v torek ob ogledu tokratne škode obljubila ministrica za kulturo Asta Vrečko. Kot je poudarila, jo bodo obnovili po najvišjih standardih. Bolnica bo zaradi obsežnih poškodb v letošnji sezoni ostala zaprta za turiste.

Zamrznili stavko

Visokošolski sindikat Slovenije je do konca leta zamrznil stavko. Predsednik sindikata Gorazd Kovačič in minister za visoko šolstvo Igor Papič sta namreč ta teden podpisala stavkovni sporazum. Sporazum se nanaša na neplačne zahteve sindikata, medtem ko je dogovorjeno, da bodo plačni del reševali v okviru krovnih oz. stebrnih pogajanj za celotni javni sektor. Visokošolski sindikat je marca lani izvedel prvo samostojno stavko v visokem šolstvu, maja in junija letos pa tudi njeno nadaljevanje.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / četrtek, 27. november 2008 / 07:00

Anketa: Vsi za krajše vinjete

Kar se je napovedovalo že ob uvedbi vinjet, se bo prej ali slej tudi zgodilo: poleg letnih in polletnih vinjet bodo pri nas uvedli tudi nekajdnevne vinjete, kakor zahteva evropska komisija. Se s tem s...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / petek, 18. maj 2007 / 07:00

Čas za mladost v Kranju

Minuli konec tedna se je v gorenjski prestolnici začel 13. festival Teden mladih.

GG Plus / petek, 18. maj 2007 / 07:00

Razdeljeni bi dobili več kot enotni

Zgornja Gorenjska želi postati samostojna pokrajina. Izračuni kažejo, da bi v razdeljeni Gorenjski zaradi slabše razvitosti dobila več denarja za naložbe in razvojne programe kot v enoviti.

Splošno / petek, 18. maj 2007 / 07:00

Pohvala za prvomajsko budnico

Pihalni orkester Jesenice-Kranjska Gora ima pomembno kulturno poslanstvo, tokrat pa ga moramo pohvaliti za vsakoletno prvomajsko budnico po mestu. V svojem jutranjem pohodu se ustavijo na stalnih...

GG Plus / petek, 18. maj 2007 / 07:00

eGorenjska bo nova prelomnica

"Osebno razvoj eGorenjske primerjam z dvema zgodovinskima prelomnicama. Prva je bila uveljavitev obveznega osnovnošolskega sistema v času Marije Terezije, druga pa vzpostavitev železničarske mreže po...

Splošno / petek, 18. maj 2007 / 07:00

Zala in Aleksandra

Na odprtju slikarske razstave Mojce Sekulič Fo v Kosovi graščini sta nastopili mladi glasbenici iz Glasbene šole Tržič in Glasbene šole Radovljica. Zala Marn igra klarinet že šesto leto, s...