O človeku v sodobni družbi
Novosti Mladinske knjige: roman Uporni bicikli Brine Svit, pesniška zbirka Mejno stanje Lidije Dimkovske in avtobiografija Imej me rajši od vsega na svetu Mire Furlan
Ljubljana – Tokrat so v prvem bralnem planu tri avtorice z življenjskimi izkušnjami dveh držav, različnih kultur in jezikov. Slovenska pisateljica Brina Svit se je v osemdesetih letih odselila v Pariz in se vedno znova vrača v Slovenijo, slovensko-severnomakedonska pisateljica in pesnica Lidija Dimkovska že več kot dvajset let živi v Sloveniji, legendarna hrvaška igralka Mira Furlan (1955–2021) pa je po izbruhu vojne v nekdanji Jugoslaviji zadnja tri desetletja živela v ZDA.
Ljubljana in Slovenija
Da mu je všeč biti med ljudmi, ki imajo dve deželi in dve besedi za vsako stvar, pravi belgijski novinar Tobias, ob glavni junakinji Nastji, ki svet deli na tiste, ki ostanejo, in tiste, ki odidejo, osrednji lik najnovejšega romana Uporni bicikli pisateljice Brine Svit.
V Parizu živeča Slovenka Nastja se ob precej neprimernem trenutku, spomladi leta 2021, v času epidemije, praznih ulic, zaprtih hotelov, kavarn in kolesarskih protestov, vrne v rodno Ljubljano, da bi poskušala odmisliti nepredvideno izgubo ljubezni in bolečino, samoto in spomine, ki jih ta prinaša. Mesto je drugačno kot tisto iz njene mladosti, tudi zato, ker po naključju spozna Tobiasa, ki je v Ljubljano prišel pisat reportažo o protestih, ki jih ob petkih pripravlja civilna družba. Nastja se z njegovo pomočjo sooči sama s seboj, tako glede izgubljene ljubezni kot občutka, da lahko postane aktivna državljanka, ki ji ni več vseeno – in je zato pripravljena tudi kaj narediti.
»To ni avtobiografski roman, je pa lik glavne junakinje moj alter ego, skozi katerega kot avtorica opazujem svet, v romanu tudi Ljubljano svoje mladosti,« pove Brina Svit in doda, da tudi ne gre za politični roman, saj zgodovinske osebe v njem, razen avtorja gesla Svoboda je glagol, nimajo imen. »Z glavno junakinjo ni povezan le širši družbeni upor, ampak tudi njen intimni upor. Nastje ne zanima epidemija, saj je v svoje rodno mesto prišla zaradi izgubljene ljubezni in na Ljubljano gleda skozi nostalgične, a tudi kritično-humorne oči.« Kot je pisateljica povedala na predstavitvi knjige, spremlja tudi proteste v Franciji, ki so za razliko od izrazito mirnih slovenskih pogosto zelo nasilni.
Neke vrste pika na i romana je intervju s Slavojem Žižkom, ki ga Nastja za Tobiasa s svetovno znanim filozofom opravi na poti od »Prešerca« do konca Trubarjeve ulice. Brina Svit sicer svoje romane piše v francoščini in jih potem prevaja v slovenščino, Uporne bicikle je pisala vzporedno v obeh jezikih.
Človek in družba
Lidija Dimkovska je pomembna osebnost tako slovenske kot severnomakedonske in romunske kulture in je dobitnica številnih literarnih nagrad. Pesniška zbirka Mejno stanje – že nagrajena v Severni Makedoniji – je njena četrta prevedena v slovenski jezik, prevedel jo je njen mož Aleš Mustar. V prevodu lahko beremo tudi že tri njene romane. Kot pove Dimkovska, je pesmi za zbirko pisala v času epidemije, ko je življenje potekalo v nekem mejnem stanju – stanju, ko človek želi nekaj spremeniti, pa ne more.
Zbirka je razdeljena na tri razdelke Med jutri in včeraj, Razpadanje in Človek ali človeštvo?, v katerih se pesnica z močnim nabojem sprašuje o eksistencialnih vprašanjih današnjega človeka, o njegovih stiskah, paradoksih, upih … »Ljudje živimo v nekih konvencijah kot tujci eden drugemu, ko se zgodijo posebna stanja, npr. bolezen, cunami, potres, smrt, pa se osvobodimo omejitev, ki si jih vedno znova postavljamo. Zame je to fenomen,« pove pesnica. Njene pesmi so odprte, narativne, napisane v ostrem, zgoščenem, preprostem in vizualiziranem verzu. Govorijo o mejnih stanjih, s katerimi se danes srečujeta človek in človeštvo.
Igralska legenda
Mira Furlan je ena največjih filmskih in gledaliških igralk nekdanje Jugoslavije. Le kdo se ne spomni prikupne Kate iz legendarne nadaljevanke Velo misto? Bila je na vrhuncu svoje ustvarjalne moči, ko se je leta 1991 na tleh nekdanje skupne države začela vojna, s katero se je korenito spremenila družbena klima med narodi. Hrvaška igralka, poročena s srbskim režiserjem Goranom Gajićem, je emigrirala v ZDA, kjer je opravljala različna priložnostna dela, preden jo je sprejel tamkajšnji filmski in gledališki svet.
V novem svetu je začela je pisati tudi avtobiografijo kot pismo sinu Marku, da bi razumel, kaj se je dogajalo pred njegovim rojstvom in da bi spoznal domovino svojih prednikov. V knjigi opisuje zgodnje otroštvo (njen oče je bil Slovenec, mati je bila židinja), odraščanje in tudi svojo igralsko kariero, v kateri je spoznala tako pozitivne kot negativne strani slave. Skozi različne zgodbe, izkušnje in refleksije v knjigi razkriva svoj notranji svet in tudi čas vojne, ko za nadnacionalne posameznike ni bilo več prostora. Na Hrvaškem je takrat postala tarča medijskega pogroma.
Knjigo z naslovom Imej me rajši od vsega na svetu je Mira Furlan napisala v angleščini in je izšla po njeni smrti, slovenska izdaja pa je po hrvaški in srbski tretja doslej.