Državni denar za obnovo Klinarjeve hiše
Celovita obnova objekta, v katerem je Kovaški muzej v Kropi, se bo s pomočjo sredstev države nadaljevala in bo po načrtih končana prihodnje leto.
Za letos sta načrtovani statična sanacija konstrukcije objekta in vgradnja protipotresnih sider, v prihodnjem letu pa obnova fasade, zamenjava stavbnega pohištva ter dokončna ureditev dveh prostorov za razstavno dejavnost v drugem nadstropju objekta.
Kropa, Radovljica – Streho in ostrešje Klinarjeve hiše v Kropi so obnovili lani in tako začeli nujno celovito prenovo objekta, v katerem domuje Kovaški muzej. S pomočjo državnega denarja se projekt zdaj nadaljuje, Občina Radovljica se je namreč za drugo fazo obnove spomladi prijavila na razpis ministrstva za kulturo in bila tokrat uspešna. Kot je povedala direktorica občinske uprave Alenka Langus, so namreč konec prejšnjega tedna prejeli sklep o sofinanciranju investicije v višini 200 tisoč evrov; 50 tisoč v letošnjem in 150 tisoč v prihodnjem letu.
»Za letos sta načrtovani statična sanacija konstrukcije objekta z injektiranjem razpok v zunanjih in notranjih nosilnih zidovih in vgradnja protipotresnih sider, v prihodnjem letu pa so predvidene obnova fasade, zamenjava stavbnega pohištva ter dokončna ureditev dveh prostorov za razstavno dejavnost v drugem nadstropju objekta,« je pojasnila.
Skupna vrednost druge faze, ki naj bi bila v prihodnjem letu tudi zaključena, je ocenjena na 415 tisoč evrov, 200 tisoč od tega zagotavlja ministrstvo za kulturo, preostalo pa je zagotovljeno v proračunu Občine Radovljica. Trenutno je v fazi priprava javnega naročila za izbor izvajalca, ki naj bi dela začel jeseni, je še pojasnila.
Da bi za obnovo lažje pridobila sredstva države, je Občina Radovljica lani Klinarjevo hišo razglasila za kulturni spomenik lokalnega pomena. Kot so v predlogu razglasitve zapisali na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ima Klinarjeva hiša, v kateri deluje Kovaški muzej Kropa, poseben pomen za območje občine Radovljica zaradi zgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih ter drugih izjemnih lastnosti.
Stavba s konca 18. stoletja je primer ene mogočnejših fužinarskih hiš, katerih zunanjost zaznamujejo kamnoseški detajli iz zelenega kamna in kovani dodatki, notranjost pa členitev na stanovanjski del hišnega posestnika in prostore njegovih najemnikov, delavcev, je zapisano v obrazložitvi.
Kot ob tem poudarjajo v Muzejih radovljiške občine, Kovaški muzej slikovito predstavlja slovensko dediščino železarstva in razvija ter hrani zavest o pomenu kovaške dediščine, ki je pomembno zaznamovala Kropo z okolico in življenja njenih prebivalcev. Prikazuje zgodovinske osnove železarstva, tehnično-zgodovinski razvoj obdelave železa od rude do žeblja ter gospodarske, socialne in kulturne razmere v železarskih naseljih od 15. stoletja vse do propada fužin v 19. stoletju in ročnega žebljarstva v 20. stoletju.