Sofoklejeva Antigona v stripu
»Ko sem zaradi predelave v stripovsko obliko ponovno bral Sofoklejevo dramo, sem sklenil, da morajo imeti bralci pred seboj celotno besedilo, brez skrajšav. Zavedam se, da bi v primeru skrajšane verzije mnogi bralci ostali pri njej in ne bi več segli po knjižni izdaji. Koliko nas takoj po ogledu filma pohiti v knjižnico po knjigo, po kateri je nastal film? Natisnil sem celotno besedilo, ga razrezal, razporedil na strani in si zraven predstavljal risbe. Ko sem se domislil zanimive oblikovne rešitve, sem jo skiciral in prilepil zraven besedilo. Hkrati sem skiciral like in prostor. Predstava o določeni osebi, o njeni zunanjosti, značaju in načinu govora mi je pomagala pri delu z besedilom. Skiciranje kraja dogajanja mi je pomagalo pri gibanju likov. Nič ni bolj dolgočasnega od statičnih glav, ki veliko govorijo. Ko sem na primer narisal konkreten prostor, sem lahko dinamiziral prvi pogovor med Antigono in Ismeno. Antigona pobere kamen in z njim zagrozi sestri. Hotel sem ujeti osebo, ki ni samo enoznačno plemenita v svojih mislih o pokojnem bratu, ampak tudi egocentrična in napadalna do šibkejših. Antigona in Kreon sta enakovredna nasprotnika, oba imata lastnosti, značilne za močne, avtoritarne posameznike, oba imata težavo z razumevanjem bližnjih. / Prijem, s katerim psihološke značilnosti lika zarišemo s pomočjo gibanja v prostoru in interakcije z njim, je eden od načinov globljega vpogleda v lik. Drugi prijem so neme sekvence, v katerih opazujemo vedenje junakov ki ni popisano v dialogu ali v didaskalijah, enako kot interakcije med junaki. Priznam, da je to invaziven poseg, ki lahko pomeni težavo pri čistem razumevanju Sofoklejeve igre. /…/ Hajmonu sem dovolil, da se nasilno zoperstavi Kreonu v jedilnici, potem pa odvihra iz palače pred očmi svoje matere, ki vidi konflikt med očetom in sinom, a ne zna (ali pa se boji) poseči vanj. Edini način, na katerega Hajmon sprosti nakopičeno jezo, so udarci z mečem ob drevo. Ko sem po že dokončanem scenariju podoben prizor frustracije videl v nadaljevanki Luce Guadagnina Taki smo, sem začutil, da bo moja interpretacija Hajmonovega odnosa s starši blizu marsikateremu mlademu bralcu.« (str. 129)
Če vzamete to knjigo v roke, dosežete dvoje: ponovno (ali prvič) preberete Sofoklejevo dramo, namesto njene uprizoritve na odru pa ste deležni uprizoritve v stripu. V gornjem odlomku pa nam avtor tega stripa opiše, kako se je on lotil tega podviga, odpre nam pogled v svojo striparsko delavnico …