Trajnostna mesta
Biti trajnosten (»sustainable«) je »in«. Katera pa so, denimo, najbolj trajnostna mesta na svetu? Eden od izborov jih našteje sedem: Dunaj, Helsinki, Kobenhavn, Singapur, Stockholm, Reykjavik, Vancouver …
Dunaj in Reykjavik
Pa si preberimo nekaj utemeljitev za takšen izbor. Najbližji od naštetih nam je Dunaj. »Če ste že kdaj obiskali Dunaj, potem veste, zakaj je tudi to čudovito mesto uvrščeno na ta seznam. Skoraj polovica Dunaja je namenjena zelenim površinam, kot so parki, mestne kmetije in vrtovi. Poleg tega je javni prevoz izjemno razvit in povezuje vse mesto. Ocenjujejo celo, da ga uporablja kar polovica prebivalcev. Leta 2020 je Dunaj dobil naziv najbolj zelenega mesta na svetu, kar ni nič čudnega, saj ena od študij ugotavlja, da kar 30 odstotkov energije prihaja iz obnovljivih virov. Dunaj daje prednost tudi lokalno pridelani hrani, mesto pa ima kar 135 kmečkih tržnic. Avstrija namerava po vsej državi namestiti več kot milijon solarnih panelov. Načrtujejo tudi, da bodo do leta 2040 ogljično nevtralni. Ob vsem tem se zdi, da počasi zavzemajo vodilni položaj pri prizadevanju za trajnost.« Med izbranimi mesti so kar tri skandinavske prestolnice: Helsinki, Kobenhavn, Stockholm, k njim po svoje sodi tudi Reykjavik. »Islandija je napredna v mnogih pogledih. Že šest let zapored velja za državo z najmanjšo razliko v indeksu spolov. So izjemno trajnostno naravnani in upajo, da bodo do leta 2040 odpravili vse emisije toplogrednih plinov. Ta cilj nameravajo doseči z močnim sistemom javnega prevoza, sestavljenim iz avtobusov na vodik. Mesto spodbuja tudi k uporabi koles in hoji. Veliko denarja so vložili v nove kolesarske steze, javnim uslužbencem, ki so lastniki električnih avtomobilov, pa ponujajo brezplačno parkiranje in davčne olajšave. Poleg tega le 0,1 odstotka celotne islandske električne energije proizvedejo iz fosilnih goriv. Celo geotermalne vrtine uporabljajo za pretvorbo vode v elektriko. Ta trajnostna praksa pomaga mestu uporabljati čisto energijo za ogrevanje domov in javno osvetlitev.«
Singapur in Vancouver
V tem izboru sta samo dve neevropski mesti: Singapur in Vancouver. »Singapur nosi naziv najbolj trajnostno mesto v Aziji in ima zelo visokoleteč cilj, da postane najbolj zeleno mesto na svetu. V začetku leta 2000 je Singapur sprožil močno okoljsko pobudo, vključno z zelenimi gradnjami leta 2008. Ker pa je ta mestna država precej majhna, je bil poudarek na nadomeščanju pomanjkanja zelenih površin tako, da so jih premaknili v nebo. Kako je to videti? Na strehah večine stavb imajo urejene fascinantne vrtove, stavbe so odete v rastlinje in zdi se, da vse kipi od sveže energije. Cilj Singapurja, da bi do leta 2030 imelo 80 odstotkov stavb oceno okoljske uspešnosti, imenovano 'zelena oznaka'. Singapursko potrdilo 'zelena oznaka' (Green Mark Certification) je podeljeno samo stavbam, ki zmanjšujejo porabo vode, energije in materiala ter povečujejo kakovost notranjega bivanja. Mesto je leta 2015 napovedalo, da bo čez manj kot 15 let kar 85 odstotkov prebivalcev živelo v neposredni bližini parkov in zelenic. Če jim uspe, bo to zagotovo impresiven dosežek, sploh če upoštevamo majhnost mesta in gostoto prebivalstva.« Kaj pa Vancouver? »Vancouver je čudovito mesto, obdano z oceanom, gorami in gozdovi. Želijo pa si narediti vse, da bi mesto ohranilo svoje naravno okolje in sprejelo številne ukrepe za izboljšanje trajnosti. V zadnjem času so povečali število kolesarskih stez na glavnih ulicah, poleg tega so po mestih namestili polnilne postaje za električna vozila. Prebivalci mesta pri nakupu električnega avtomobila dobijo celo davčni popust, kar še dodatno spodbuja k nakupu. Leta 2008 so uvedli davek na ogljik, ki velja za vsak nakup fosilnih goriv. Leta 2019 je bilo mesto skupaj s še 29 drugimi uvrščeno med tista z znatnim zmanjšanjem emisij ogljika.« (Vir: moskisvet.com) Lepo je brati take spodbudne opise, še lepše bi bilo vsa ta mesta tudi v živo obiskati.
Kaj je trajnostno?
Trajnosten je, »ki z namenom dolgoročnega ohranjanja čim manj obremenjuje okolje, razpoložljive naravne vire« (Fran). Trajnostni razvoj pa je »zamisel o razvoju človeške družbe, pri katerem bi se izognili nevarnosti, ki jih povzroča osredotočenje na količinski materialni razvoj z izčrpavanjem naravnih virov in onesnaževanjem okolja. S trajnostnim razvojem naj bi se tudi ohranjala biološka raznovrstnost. Krovni pojem trajnostnega razvoja obsega še več drugih vidikov, ne nazadnje tudi možnosti razvoja vsakega človeka ali združbe, če ne škoduje drugim.« In še: »Trajnostni razvoj zadovoljuje potrebe sedanjega človeškega rodu, ne da bi ogrozili možnosti prihodnjih rodov, da zadovoljijo svoje potrebe.« (Wikipedija) Bodimo torej trajnostni!